Stranki Levica članov parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve ni uspela prepričati, da z dnevnega reda umakne novelo zakona o socialnih transferjih, ki predvideva ukinitev dodatka na delovno aktivnost.
Levica je predlagala, da odbor omenjene točke sploh več ne obravnava in jo umakne z dnevnega reda. V poslanski skupini so namreč prepričani, da gre za protisocialen ukrep, ki bi prizadel predvsem najšibkejše.
Klampferjeva: Dodatek prejemnike odvrača od iskanja dela
Odbor za delo tako nadaljuje obravnavo predloga novele zakona o socialnih transferjih.
Kot pojasnjuje ministrica za delo Ksenija Klampfer, na ministrstvu opažajo, da dodatek prejemnike odvrača od aktivnega iskanja polne zaposlitev. Dodatek za delovno aktivnost je bil uveden leta 2012 kot dodatek oziroma korektiv k takratni nizki denarni socialni pomoči, ker pa se je ta v zadnjih letih dvignila za 72 odstotkov, lahko danes skupaj z denarno socialno pomočjo doseže okoli 90 odstotkov minimalne plače.
Odločali bodo glasovi s SDS
Na posledice ukinitve dodatka za delovno aktivnost so opozorile številne nevladne organizacije. Vlada sama priznava, da bi ukinitev prizadela 23 tisoč upravičencev. V Levici poudarjajo, da se bo mnogim se bo socialna pomoč bistveno znižala, številni pa jo bodo izgubili. Ukrep bo najbolj prizadel revne zaposlene z nizkimi plačami in njihove družine, ki se jim bo socialna pomoč znižala tudi za 200 evrov.
Sta se Šarec in Janša dogovorila?
S stališčem Levice se strinjajo tudi v SD, kjer so danes napovedali, da bodo glasovali proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Koalicija torej nima zadostne večine za sprejem tega ukrepa, kljub temu pa je ministrica Klampfer pred sejo odbora dejala, da ima trenutno zadostno podporo za ukinitev dodatka za delovno aktivnost. KOt vse kaže, bodo odločali glasovi stranke SDS. "Očitno je, da sta se stranka Marjana Šarca in stranka Janeza Janše nekaj dogovarjali v teh dneh," je pred sejo odbora komentiral poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.
Dodatek na delovno aktivnost podpira delovanje oseb v nevladnih organizacijah, ki velikokrat lahko predstavljajo tudi opozicijo "skorumpirani eliti" . Upravičenci dodatka tako delujejo v najrazličnejših časopisu in revijah, društvih in so vključeni v procese delovanja tudi v sami sredinah n.v.o.ja… ...prikaži več ali kot njeni sodelavci. Nvoji izvajajo tudi pedagoške dejavnosti v zavodih in entitetah, ki npr izvajajo podaljšano bivanje otrok in nudenju učne pomoči lahko tudi takih s posebnimi potrebami.
Nevladne organizacije pokriva tudi skrb in oskrba več vrst invalidov in oseb potrebne pravnega in dejanskega varstva nad njo in pa pomoč na domu in neskončno drugih oskrbovalnih dejavnosti, tako da predlog zakona posega v pravice teh oseb, saj milo… ...prikaži več rečeno, da s plačanin prostovoljstvom prevladuje večji interes v družbi za delovanje v n.v.o. naj omenim tudi vse ostale oblike nevladnih organizacij, ki tako ali drugače prispevajo družbi v najizpostavljenišim družbenim sferam.
Lep pozdrav vsem. Dodatek upravičuje dejstvo, da so upravičenci primorani opraviti določeno število ur ali opravljati nekaj, zavisi pri kateri nevladni organizaciji ima oseba sklenjena pravno uradni dogovor. Te družbene organizacije predstavljajo srčiko prostovoljskega dela, sicer minimalno plačanega in večino… ...prikaži večno ne presega prb. 90 €. Zaradi tega nadomestila je oseba, ki izvaja prostovoljstvo v n.v.o. obvezna delo opravljati kvalitetno in je tudi uradno s štempilko evenditirano.