Slovenski BDP se je lani realno povečal za 1,1 odstotka, je v prvi oceni objavil statistični urad. Rast je skladna z napovedmi in nižja kot v letu 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka. V zadnjem lanskem trimesečju je bila medletna rast gospodarske dejavnosti 2,0-odstotna.
K lanski rasti BDP je po pojasnilih statistikov pozitivno prispevala domača potrošnja, ki je zrasla za 2,6 odstotka. Končna potrošnja se je povečala za 1,7 odstotka, pri čemer so se izdatki gospodinjstev zvišali za 1,7 odstotka, izdatki države pa za 1,6 odstotka.
Bruto investicije so bile višje za 5,5 odstotka, od tega bruto investicije v osnovna sredstva za 4,1 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se naložbe v nestanovanjsko gradnjo zvišale za 13,5 odstotka, v stanovanjsko gradnjo pa znižale za 7,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na podobni ravni kot predlani, zrasle so le za 0,7 odstotka.
Izvoz se je povečal za 0,3 odstotka, uvoz pa za 2,1 odstotka. Saldo menjave s tujino je tako gospodarsko rast znižal za 1,3 odstotne točke.
Po podatkih, prilagojenih za število delovnih dni, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bila gospodarska rast lani nekoliko nižja, to je 0,9-odstotna.
Samo v zadnjem lanskem trimesečju je bila na četrtletni ravni 0,4-odstotna, na medletni pa 1,6-odstotna.
Večina domačih in tujih ustanov je Sloveniji napovedovala rast v višini okoli 1,0 odstotka oz. nekoliko pod to ravnjo.
Tokratna ocena sicer temelji na četrtletnih podatkih, letna ocena pa bo znana konec avgusta.
Po četrtletnih podatkih je nominalni BDP lani v tekočih cenah (torej brez izločitve učinka sprotne rasti cen) skupno dosegel 70,5 milijarde evrov in s tem prvič v zgodovini presegel 70 milijard evrov. Tudi na prebivalca je nominalni BDP s 33.062 evri najvišje doslej.
Samo v zadnjem lanskem trimesečju je bila gospodarska rast na četrtletni ravni 0,4-odstotna, na medletni pa 1,6-odstotna. V zadnjih treh mesecih leta je bila medletna rast slovenskega BDP nekoliko nad povprečjem za evrsko območje in celotno EU. Prvo je bilo pri 1,3 odstotka, drugo pa pri 1,5 odstotka.
V zadnjem četrtletju lanskega leta se je zasebna potrošnja povečala za 3,0 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri storitvah. Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,6 odstotka, za poltrajne proizvode za 2,9 odstotka in za netrajne proizvode za 0,4 odstotka.
Izdatki države za končno potrošnjo so se povečali za 3,8 odstotka, predvsem zaradi rasti izdatkov za individualne storitve za 6,3 odstotka.
Bruto investicije so se povečale za 13,2 odstotka. Na rast sta pozitivno vplivala povečanje investicij v osnovna sredstva in povečanje zalog.
Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,0 odstotka. Največ so k rasti prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 17,3 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 1,6 odstotka, in sicer po petih četrtletij upadanja, ter v druge zgradbe in objekte za 22,7 odstotka.
Po štirih zaporednih četrtletjih upadanja so se povečale investicije v opremo in stroje, in sicer za 8,3 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 4,9 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 9,5 odstotka.
V četrtem četrtletju lanskega leta sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,5 odstotka. Uvoz se je po Bajžljevih navedbah povečal izraziteje, in sicer za 4,8 odstotka.
Kaj so mislili sedaj, ko gre vsem bolj kot ne navzdol, da pa bomo slovenci rasli. Manjšim gospodarstvom gre mnogo slabše kot velikim. Soodvisnosti je mnogo bolj izrazita in zahtevna..