"Kdor se zadržuje ali giblje na javnem kraju, mora imeti obraz tako razkrit, da je mogoče prepoznati njegove obrazne poteze," je navedeno v noveli Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki so ga pripravili na notranjem ministrstvu pod vodstvom Francija Matoza (SDS). Ministrstvo je zakon med vladna gradiva uvrstilo sredi tedna, vlada naj bi ga obravnavala v kratkem.
Predlog določa štiri izjeme, ki se nanašajo na zdravstvene razloge, opravljanje poklica ali dela, umetniške, kulturne ali tradicionalne prireditve in športne dejavnosti. Med izjemami pa niso navedeni verski razlogi. "Ureditev se nanaša na učinek zakritja obraza, ne na določeno vrsto oblačila, verski simbol ali osebno okoliščino posameznika. Velja enako za vse," pojasnjujejo na ministrstvu.
Za kršitev je predvidena globa od 100 do 200 evrov.
Ideja ni nova
SDS je kot opozicijska stranka v času vlade Mira Cerarja prepoved zakrivanja obraza predlagala že leta 2015, pridružila se jim je tudi NSi. Leta 2024 je poslanec SDS Žan Mahnič ponovno pozval vlado k pripravi zakona.
V Avstrija velja prepoved zakrivanja obraznih potez na javnih krajih in v javnih stavbah, z zakonsko določenimi izjemami, navedena globa do 150 evrov. Bolgarija prepoveduje tudi delnega zakrivanja obraza; besedilo izrecno omenja usta, nos ali oči. Med izjemami so tudi bogoslužni prostori registriranih verskih skupnosti. Na Nizozemskem omejitev velja v javnem prevozu ter v določenih izobraževalnih, zdravstvenih in državnih ustanovah, ne pa na vseh javnih krajih.
"Namen določbe je omogočiti prepoznavanje obraznih potez oseb, ki se zadržujejo ali gibljejo na javnem kraju, ter s tem prispevati k zagotavljanju javne varnosti in učinkovitejšemu ugotavljanju identitete v okoliščinah, ko je to potrebno," v obrazložitvi zakona navaja ministrstvo. Prepoznavnost posameznika v javnem prostoru bi po njihovi oceni prispevala k učinkovitemu delovanju pravne države ter varnosti ljudi in premoženja.
Med predvidenimi izjemami ni verskih razlogov
Predlog določa štiri izjeme, ki se nanašajo na zdravstvene razloge, opravljanje poklica ali dela, umetniške, kulturne ali tradicionalne prireditve in športne dejavnosti. Predlog torej ni oblikovan kot izrecna prepoved burke ali nikaba, temveč kot splošna zahteva, da so obrazne poteze na javnih krajih prepoznavne. Vendar med predvidenimi izjemami ni verskih razlogov.
Na predlog zakona so se odzvali pri Levici, ne pa tudi pri opozicijskima strankama Gibanje Svoboda in SD. "Ko bi morala koalicija Janša-Stevanović-Vrtovec ponuditi odgovore na resnične težave, znova išče priročnega sovražnika in odpira novo fronto boja. Najprej z razpravo o burkah, kot so to v javnosti sovražno in populistično v svoji maniri predstavili NSi in desničarski mediji," pravijo pri Levici.
Kot je znano, je koalicija v državni zbor vložila predlog posvetovalnega referenduma o prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih, oziroma prepovedi burk, ki jih v Sloveniji nosi nekaj posameznic. Po delnem porazu na referendumih 11. oktobra, koalicija s posvetovalnimi referendumi, ki naj bi potekali vzporedno z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu, koleba.
Nova pravila za prepoznavanje protestnikov na protivladnih protestih?
"Toda za to predstavo se skriva precej širši in nevarnejši poseg. Pravi namen sprememb je policiji in drugim pristojnim organom olajšati prepoznavanje oseb in preverjanje njihove identitete. Skratka, govorijo o burkah, ker z novim kulturnim bojem podžigajo svoje volivce, sprejemajo pa pravila, ki jih bodo lahko uporabljali proti vsem, ki bodo npr. v javnosti nasprotovali njihovi oblasti," so prepričani v Levici. V predlogu zakona prepoznavajo pripravljanje terena za dodaten pritisk svobodo javnega zbiranja. "Oblast, ki se boji nezadovoljstva ljudi," so zapisali.
