"V energetske namene se uporabljajo predvsem listavci, zaradi podlubnikov pa so se sekali predvsem iglavci, zato to nima vpliva na cene lesnih energentov na trgu," pravi Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije. "Na znižanje cen lesnih energentov pa je vplival žled, ker so bili prizadeti tudi listavci."
Nekoliko se je znižala cena lesnih palet, na kar je vplival evropski trg. "Lesni paleti so narejeni iz žagovine, nekoliko nižja cena je po vsej Evropi, zaradi milejših zim in velikih zalog," pojasnjuje Krajnčeva. Graf Gozdarskega inštituta prikazuje cene dvakrat letno, aprila, ko so cene lesnih goriv najnižje, in novembra, ko so zaradi kurilne sezone višje, vse od leta 2011.
Najcenejša oblika lesnih goriv na trgu so lesni sekanci. "Cene se razlikujejo glede na vlažnost in prevladujočo frakcijo delcev," pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu. "Zaradi višjih stroškov proizvodnje so praviloma sekanci z nižjo vsebnostjo vode in manjšimi delci dražji."
V povprečju nekoliko nižje cene kot lani
Za najbolj prodajano obliko sekancev tj. vlažnosti okoli 30 odstotkov in velikostjo delcev okoli 36 mm bomo trenutno odšteli 79 evrov za tono. Cena drv, vlažnosti okoli 20 odstotkov in dolžine med 25 in 50 cm, trenutno znaša 140 evrov in je za en odstotek nižja kot ob koncu kurilne sezone 2015/16. Cena svežih drv ali vlažnosti nad 30 odstotkov istih dimenzij, pa je nekoliko nižja in trenutno znaša 133 evrov na tono.
Za tono pelet pakiranih v 15 kg vreče bomo trenutno odšteli v povprečju 245 evrov, kar je približno štiri odstotke manj kot v prvi polovici letošnjega leta. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa so cene za 6,6 odstotkov nižje. Gibanje prodajnih cen po posameznih vrstah lesa sicer spremljajo tudi pri Gozdu in gozdarstvu.
Za posek označenih 1,9 mio m2 iglavcev
Do oktobra je Zavod za gozdove zaradi napada podlubnika za posek označil 1,9 milijona kubičnih metrov iglavcev. Največje količine poškodovanih iglavcev so bile v tem obdobju odkrite na območju Ljubljane, Bleda in Postojne.
Les iglavcev gre po poseku v nadaljnjo predelavo. "Če se drevesa posekajo takoj, ko je opažen napad podlubnikov, gre les na žage, v Sloveniji, precejšen del pa se vozi tudi v Avstrijo," pojasnjuje Krajnčeva. "Če pride do poznejšega poseka, dobimo celulozni les, kar pomeni, da je uporaben bodisi za proizvodnjo celuloze ali lesnih plošč."
dezurni@zurnal24.si
kaj pa ti pises neke neumnosti kdaj sem pa jas dobil kako subvencijo res se ljudje od tebe neumneza smejejo
endrugimaš prav.razen tisti lastniki ,ki so v tujini (in so njihove kosti že davno zgnile) potomci pa za Slovenijo niso slišali.Oni ne vedo za gozdove.nekateri nočejo pospravljati iz preprostega razloga.sam sem gozdar-sekač-traktorist -imam sp in sem sosedo opozoril… ...prikaži večil na 100 kubikov bukovine,ki je bila podrta v žledu.Ponudil sem ji odkup po normalni ceni (na panju) in mi je odgovorila,da denarja ne potrebuje drv pa tudi ne ker kuri na nafto.Drva so segnili in so brez vrednosti.Fovšija pač delujo s polno mero.Bolje da gnije,kot pa da bi nekdo zaslužil 5 eur pri kubiku.Poznam pa tudi revne lstnike gozdov.Tisti,ki nima mehanizacije ter ne zna s orodjem in ima recimo 5 HA gozda ima samo davke dobička pa nobenega.Tiste lastnike,ki pa so v tujini in nimajo namena skrbeti za gozd pa bi morala država opozoriti ter na njiihov račun sanirati.-prodati les in poplačati izvajalce.to bi moralo veljati tudi za vse (zgoraj omenjena soseda) lastnike,ki jim ni mar za svoj
Lastniki dobro vedo, da imajo gozd, saj plačujejo davek in dobivajo subvencije...Res pa je, da nočejo pospravljati, ker je predrago. In lubadar veselo napreduje.Ne poznam enega revnega lastnika gozda.