Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na seji potrdil sklep, da GZS, vse dokler ne bo vlada umaknila vseh napovedanih obremenitev gospodarstva, prekine sodelovanje v pogajanjih o novem socialnem sporazumu. Gre za obliko pritiska, neke vrste stavko, je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič.
"Vlada se je odrekla varčevanju v javnem sektorju"
Upravni odbor GZS se je danes v Ljubljani strinjal, da se je vlada praktično odrekla varčevanju v javnem sektorju, saj je od predvidenih 127 milijonov evrov, ki jih je načrtovala za prihodnje leto, izpogajala le 20 milijonov evrov.
Predstavnike zbornice jezi, da vlada hkrati vztraja na več kot sto milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva, "kar ogroža številna delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitorje stran od Slovenije, spodbuja investitorje, da preselijo proizvodnjo iz Slovenije v tujino, in celo ogroža obstoj nekaterih tovarn".
Ob tem so spomnili, da so predstavniki vlade v zadnjih tednih opozarjali na negativne posledice, do katerih bo prišlo, če država leta 2015 ne bo izpolnila zavez o proračunskem primanjkljaju. Ta cilj je vlada z dogovorom s sindikati javnega sektorja "sama resno ogrozila", so prepričani.
Javnemu sektorju popustili po liniji najmanjšega odpora
Hribar Milič je na seji dejal, da je vlada, vključno s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, ves čas obljubljala, da ne bo dodatnih obremenitev gospodarstva in da je šla s popuščanjem sindikatom javnega sektorja "po liniji najmanjšega odpora".
Prav zato je sprožil razmislek o tem, ali ima še smisel sodelovati v pogajanjih za dveletni socialni sporazum, ki so se začela minuli petek, torej prav v času, "ko vlada poslabšuje pogoje poslovanja v Sloveniji, uvaja dodatne obremenitve gospodarstva v višini neposredno prek 100 milijonov evrov". Ta znesek še ne vključuje izračuna, koliko bo delodajalce stala uvedba prispevkov pri študentskem delu, je dodal.
"S temi dodatnimi obremenitvami se konkurenčni položaj Slovenije bistveno poslabšuje," je opozoril Hribar Milič.
"Mi ne potrebujemo socialnega sporazuma zato, da ga bomo nesli v Bruselj in nam bodo tam ploskali, temveč zato, da se z njim nekaj spremeni, pride do nekih rezultatov," je izpostavil. Teh pa ne bo z večjim obremenjevanjem gospodarstva, je pristavil.
Milić je napovedal še, da se bodo potrudili, da pogajanja o socialnem sporazumu zapustijo tudi predstavniki drugih delodajalskih organizacij.
"Vlada razume le glas ulice"
Člani upravnega odbora so njegovemu predlogu prisluhnili, nekateri pa bi šli še dlje. Direktor Varisa Lendava Štefan Sobočan je izrazil prepričanje, da se gospodarstvenikom dogaja krivica. Mediji po njegovih besedah poročajo le o sindikatih in javnem sektorju, o gospodarstvu pa nič. Ker vlada razume le glas ulice, grožnjo, bi lahko delodajalci protestirali z izplačilom plač, prispevkov in pripravili demonstracije svojih delavcev, je dejal.
Direktor Sineta Stojan Binder ne vidi možnosti, da bi organizirali proteste sredi Ljubljane, saj da ni zadostne "mase". Je pa po njegovih besedah smiselno, da se v primeru, da socialni sporazum ne bi prinesel jasnih ciljev, ki bi državo vodili iz krize, pusti vse skupaj in "sporoči v Evropi, da se v Sloveniji nismo nič dogovorili, ker se ne da".
Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Cvetka Tinauer je menila, da bi s prekinitvijo pogajanj o socialnem sporazumu pomagali tudi najverjetnejšemu novemu gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Ta naj sicer sam, če ne bo imel podpore vlade oziroma nekaterih ključnih ministrov, ne bi mogel na bolje spremeniti ničesar.
Imaš prav, v državi, kjer se pravnomočno obsojeni kriminalec posmehuje pravni državi iz parlamenta, je pač vse možno.
Zdaj si zamislite javno-upravno delovno mesto IZVRŠNI DIREKTOR,PREDSEDNIK UPRAVE GZS. In to plačujemo mi,davkoplačevalci. Nobene odgovornosti, pisarne polne birokracije KI SLOVENCEM SOLIJO PAMET
ustvarjanje delovnih mest = > ustvarjanje sodobnih sužnjev na minimalcu za dobičke gospodovto ta gospod zagovarja. njega boli k.... za folk k ni priviligiran