Razlikovanje. Dodatka za aktivnost ne bodo dobili vsi prejemniki začasnih socialnih pomoči, čeprav bodo delali.
Spomnimo: država bo socialne podpirance od 1. januarja 2011 k delu spodbujala tako, da si bodo tisti, ki bodo delali od 60 do 128 ur na mesec, poleg socialne podpore v višini 288 evrov lahko prislužili dobrih 80 evrov, za več kot 128 ur dela pa nekaj več kot 161 evrov dodatka na mesec.
Dodelitev. Dodatek za aktivnost se dodeli skupaj s socialno pomočjo, navadno najprej za tri mesece, po potrebi pa se podaljša.
Ne ve se, koliko delajo
A do dodatka bodo upravičeni le zaposleni, zasebniki in tisti, ki bodo vključeni v programe izboljšanja zaposlitvenih možnosti na zavodu za zaposlovanje (a ne v izobraževanje). Ne bodo pa ga mogli dobiti honorarni delavci, ki delajo prek avtorskih in podjemnih pogodb, oziroma po novem mali delavci.
Na vprašanje, zakaj so ti izpadli iz zakona, višja svetovalka na ministrstvu za delo Marjetka Kovšca odgovarja, “da so z dodatkom hoteli zajeti le tiste, ki res izkazujejo neko aktivnost”. Rednega dela z malim delom po njenih besedah ni možno enačiti, “ker ga je lahko enkrat več, drugič manj”, dodatek za aktivnost pa se navadno dodeljuje za določeno obdobje na podlagi predhodnega dela. Pri zaposlenih denimo natančno vedo, koliko ur dela opravijo, in jim je potem lažje določiti dodatek kot pri malem delu, katerega obseg se ves čas spreminja, pojasnjuje sogovornica.
Bodo pa honorarni delavci dobili nekakšen popust, da se jim del njihovega zaslužka ne bo štel v dohodek, ki je pomemben element pri cenzusu za denarno socialno pomoč, razlagajo na ministrstvu.
