V Slovenijo je prispel humanoidni robot UBTECH Walker S2, ki so ga poimenovali Max. V Ljubljani so ga slovenskim podjetnikom in javnosti predstavili s podjetja Hiproject, ki je kot distributer in integrator humanoidnih robotov za evropski trg prvi v Evropi, ki ima v svojem portfelju humanoida UBTECH Walker S2.
Prvi humanoidni robot v Evropi – in prav v Sloveniji
Robot prihaja iz Kitajske in je visok 176 centimetrov, tehta približno 70 kilogramov, namenjen pa je zahtevnim industrijskim okoljem, kjer so naloge ponavljajoče, fizično naporne ali nevarne. Z iztegnjenimi rokami lahko nosi do 15 kilogramov, v prihodnjih generacijah pa govorijo o precej višjih nosilnostih. Zna govoriti kar 90 jezikov ter se z ljudmi pogovarja v realnem času. Znanje črpa iz umetne inteligence. Kitajci trdijo, da zna igrati tudi tenis in da v tem športu pogosto premaga človeka.
Max naj bi prevzel delo, ki ga ljudje pogosto nočemo več opravljati. Odličen je za premikanje škatel, sortiranje, manipulacijo predmetov, delo v več izmenah.
V podjetjih, kjer je delo troizmensko, bi lahko nadomestil kar tri delavce.
Pri podjetju Hiproject so poudarili, da se investicija nakupa humanoidnega robota pri večizmenskem delu lahko povrne razmeroma hitro. Ključna razlika je namreč prav v tem, da humanoid zmore delati praktično neprekinjeno.
Maxa bo čez nekaj let imelo vsako gospodinjstvo v Sloveniji
Vendarle pa bi lahko v treh do petih letih humanoidni pomočniki prišli tudi v domove, in to ne kot eksotika za bogate, ampak kot nekaj, kar bomo kupovali skoraj tako samoumevno kot danes avtomobil na kredit ali leasing. Max že sedaj zna zlagati oblačila, kmalu pa bi lahko pomagal tudi pri pospravljanju posode in drugih gospodinjskih opravilih.
Znal bo tudi druge stvari, ki ga boste naučili početi. Humanoidni roboti ne napredujejo le z novimi 'posodobitvami', ampak z učenjem od ljudi. Uči se iz človeških demonstracij in iz podatkov iz realnega delovnega okolja. Tako bodo naučeni "roboti sčasoma delali vedno hitreje in vedno zahtevnejše naloge", razlaga Goluh.
Varnost? Robot nas gleda in snema ves čas
Humanoidni robot bo torej sodeloval z ljudmi, kar odpre prvo veliko vprašanje o varnosti. Robot je namreč opremljen s kamerami, mikrofoni, senzorji in "pametjo", ki se uči iz okolja. Vse te informacije pa navadno potujejo v oblak k proizvajalcu.
V tujini, zlasti v Združenih državah Amerike, se že uveljavlja nov poklic, operater humanoidnih robotov. Gre za strokovnjake, ki robota na daljavo spremljajo in vodijo v realnem domačem okolju. Operater iz pisarne ali nadzornega centra z gibi in ukazi usmerja robota, ta pa se po stanovanju premika in deluje na enak način. S tem robot v začetni fazi 'učenja' dobiva konkretne izkušnje iz resničnega prostora, torej kje so predmeti, kako so razporejeni prostori in kako se prilagoditi navadam uporabnika. Več kot ima takšnih podatkov, bolj samostojno in zanesljivo lahko kasneje deluje. Tako imajo uporabniki, ki že imajo humanoidnega robota doma, sprva v gospodinjstvu praktično še eno dodatno osebo, torej operaterja robota.
"Če čez tri do pet let, ko pridejo roboti domov, grem iz kopalnice do spalnice gol in me en robot gleda, jaz tega ne podpišem in tudi ne kupim. Tako da potrebujemo varno okolje, garancijo, da so podatki varni. Tudi ti domači roboti, ki bodo v gospodinjstvih, morajo delovati varno in uporabniki morajo biti zadovoljni, brez nekega strahu," Pevnik razlaga, da humanoidnega robota brez ustreznih zavarovanj in jasnih pravil odgovornosti ne bo mogoče množično uvajati, ne v industriji ne kasneje v domovih.
Koliko stane humanoid – in kdo ga bo sploh kupil?
Za industrijski model, kot je Walker S2, je izhodiščna cena približno od 120 tisoč evrov dalje. Nato pa pride še integracija oziroma posebno programiranje za vsak prostor, torej tovarno ali dom. Cena personaliziranega programiranja robota bo odvisna od zahtevnosti. Pri uvajanju v podjetja je treba vzeti v zakup še večmesečno učno obdobje, saj se robota prilagaja konkretni proizvodnji. Robota bo ob tem treba tudi zavarovati.
Prihodnost: "Navadite se na robote, sprejmite jih"
"Robotske tehnologije so ena najhitreje rastočih tehnologij in ne bodo izginile. Tudi tisti, ki imamo mogoče odpor, jo moramo sprejeti. To so neke nove umetne entitete, ki smo jih mi ustvarili in delale bodo to, kar bomo mi učili," strokovnjakinja za robotiko Maša Jazbec, ustanoviteljica enega najsodobnejših robotskih laboratorijev v regiji Katapult Robotika, poudarja da bo prihodnost vse bolj v znamenju robotov. Ob tem je opozorila, da bo njihov uspeh v praksi odvisen od tega, koliko jim bomo pripravljeni zaupati, in kako potrpežljivi bomo, ko ne bodo popolni.
Dejstvo je, da se robotika ne predstavlja zgolj kot "zamenjava delovne sile", ampak tudi kot odgovor na pomanjkanje kadra in odgovor na lajšanje življenja. Humanoidi najprej ciljajo na to, da bodo roboti zamenjali dela, ki jih danes v industriji že težko zapolnimo ali pa jih zaposleni preprosto ne želijo opravljati. Gre predvsem za fizično naporno delo (nošenje, prelaganje, delo v vročini, prahu, težjih pogojih), ponavljajoče se delo na linijah (sortiranje, pakiranje, manipulacija standardiziranih kosov) ter nočno in izmensko delo, kjer je kadrovski primanjkljaj največji.
V Sloveniji se že razvija projekt humanoidnega robota, ki bi v prihodnje podpiral negovalce v domovih za starejše. Prevzel bi težja, nočna, ponovljiva opravila, zaposlenim pa pustil več časa za tisti del, ki ga robot ne more nadomestiti, to je človeški stik.
Cilj tako ni svet brez ljudi, ampak svet, kjer je človek nadzornik in odločevalec, stroji pa opravljajo fizično in rutinsko delo. V industriji robot praviloma ne "izrine" ljudi tako, da bi tovarne ostale prazne, temveč se delo premakne, poudarjajo strokovnjaki. Če stroj opravlja fizični del, mora nekdo nadzirati sistem, zagotavljati varnost, načrtovati procese in poskrbeti, da vse deluje. To sicer krepi potrebo po novih specializiranih kadrih, ki ne bodo klasični serviserji, ampak bodo razumeli celoten ekosistem, torej stroj, baterije, motorje, senzoriko in programsko logiko.
Zato je vodilni raziskovalec robotike na Institutu Jožef Stefan Igor Kovač opozoril, da če želimo čez nekaj let imeti dovolj ljudi, ki bodo humanoide znali razvijati, vzdrževati in varno uvajati, moramo nad robotiko navdušiti otroke, ki so najbolj dojemljivi za nove tehnologije. Ocenil je, da je na visokošolski ravni robotika v Sloveniji dobro organizirana, šibkejša točka pa so srednje šole in širša sistemska priprava na val, ki prihaja.
ZDA in Kitajska narekujeta tempo, Evropa zaostaja
Čeprav je Max trenutno prvi v Evropi po oceni Igorja Kovača v robotiki prednjačijo Kitajci, Američani in Japonci, medtem ko Evropa "nekaj dela, vendar ni v ospredju". Evropa se po oceni strokovnjakov v humanoidni robotiki giblje počasneje, kot bi si želela. Kovač je ob tem dodal, da ima Slovenija dobro izhodišče in tradicijo, a bo treba znanje hitreje prenesti iz laboratorijev v prakso.
Če Evropa ne bo pospešila uvajanja novih robotskih tehnologij, se bo znašla v še slabšem konkurenčnem položaju. Pevnik je izpostavil, da Kitajci humanoide uvajajo zato, ker želijo proizvodnjo narediti še cenejšo in hitrejšo, s tem pa pritisk na evropsko industrijo narašča.
Brrrr! Sem si živo začel predstavljati kako lomasti po hiši. Ne bi mogel več mirno spat. Raje imam bio varianto!
Robot+Umetna inteligenca je nekakšna evolucija človeka . Ne vemo pa kako bo vse skupaj izgledalo čez stoletje ko nas ne bo več. Vidim pa v komentarjih , da je odnos odklonilen , kot vedno pri vsaki novi zadevi.Na vasi pred… ...prikaži več leti so kmetje skritizirali prvo BCS kosilnico , vseeno pa čez kakšno leto ni bilo na vasi več kmeta brez kosilnice. Enako je z roboti oziroma z vsemi novimi zadevami. Najprej odpor nato se pa ne da več živeti brez teh zadev.
Ko se mu bo zmešalo, te bo pa stisnil za vrat, ne hvala, tudi če bi bil samo 10 eur, kar imejte jih.