Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji za letos napoveduje 1,1-odstotni upad bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je oktobra lani pričakoval 1,4-odstotno krčenje gospodarstva. V skladu nekoliko manj negativno ocenjujejo tudi rezultate slovenskega gospodarstva za lani. BDP naj bi tako nazadoval za 1,7 in ne 2,6 odstotka.
Oktobrske ocene IMF so bile v naboru napovedi mednarodnih finančnih ustanov med najbolj pesimističnimi, zdaj pa gospodarsko sliko Slovenije v skladu vidijo nekoliko manj črno.
Okrevanje v drugi polovici leta
Odhajajoči vodja misije IMF v Sloveniji Anotnio Spilimbergo je tako danes ob objavi končnega poročila oktobrske misije v Sloveniji ocenil, da se kažejo znaki stabilizacije gospodarske dejavnosti, ki sovpada s postopnim izboljševanjem razmer v evrskem območju.
Spilimbergo meni, da so decembrski ukrepi za stabilizacijo razmer v bankah zmanjšali negotovost, vendar pa domače povpraševanje še vedno negativno vpliva na gospodarsko dejavnost, podjetja so še vedno prezadolžena, potrošniki pa previdni.
"Gospodarstvo se bo tako tudi v 2014 verjetno skrčilo, a z nekoliko bolj zmerno dinamiko. Znaki okrevanja bi se lahko pojavili v drugi polovici leta," je dejal Italijan.
Manj občutno upadanje investicij
Domače povpraševanje naj bi po lanskem 4,8-odstotnem padcu po ocenah IMF letos upadlo še za tri odstotke. Zasebna potrošnja naj bi po lanskem 3,4-odstotnem krčenju letos nazadovala za 2,8 odstotka, javna poraba pa za 2,5 odstotka (lani se naj bi po ocenah sklada skrčila za tri odstotke).
Občutneje naj bi se umirilo upadanje investicij. Po 16,5-odstotnem potopu leta 2012 in devetodstotnem padcu lani naj bi letos krčenje znašalo 4,2 odstotka. Pozitivna ostaja izvozna dinamika. Po lanski 4,1-odstotni rasti naj bi ta letos znašala 3,7 odstotka. IMF je medtem znižal pričakovanja glede inflacije. Namesto 2,3- in 1,8-odstotna naj bi bila tako lani in letos le 1,8- in 1,4-odstotna.
Brezposelnost bo še rasla
Stopnja brezposelnosti naj bi ostala nižja od povprečja v območju evra, čeprav naj bi se z letošnjih 10,5 odstotka (0,2 odstotne točke več od oktobrske napovedi) v prihodnjem letu povišala na 10,8 odstotka (- 0,1 odstotne točke). Na področju javnih financ so v IMF stroške sanacije bank vračunali v primanjkljaj za letos, znašal pa naj bi 15,3 odstotka BDP.
Strukturni primanjkljaj, ki izključuje stroške za reševanje bank in učinke gospodarskega cikla, naj bi bil medtem pri 2,3 odstotka BDP, ob neupoštevanju stroškov za obresti pa naj bi bile slovenske javne finance celo za 1,2 odstotka BDP v presežku.
