Glovo, ki se je vmes umaknil s slovenskega trga, je prejel globo v višini 3250 evrov, ki je že pravnomočna. Wolt pa je za globo v višini 17.000 evrov vložil zahtevo za sodno varstvo.
Kot poroča časnik, je informacijska pooblaščenka že lani odredila umik identifikacijskih številk zaradi suma, da so neskladne z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Avgusta lani je bila obema družbama izrečena odločba, v kateri je pooblaščenka ugotovila kršitev, s katero se je začel še prekrškovni postopek. Obe družbi sta nato v začetku letošnjega maja prejeli globi.
Informacijska pooblaščenka je po navedbah Dnevnika ugotovila, da so identifikacijske številke uvedli brez privolitve posameznikov, takšno oštevilčenje pa med drugim ni bilo nujno za izvajanje storitve. Ker sta podjetji že razpolagali z GPS-podatki dostavljalcev, po mnenju pooblaščenke ni bilo potrebe, da nosijo dostavljalci še številke, saj bi za to potrebovali utemeljen razlog, da jih ne morejo nadzirati na drugačen način.
"V skladu z lokalno zakonodajo"
Ker je postopek še vedno v teku, ga v podjetju Wolt za časnik niso želeli komentirati. So pa izpostavili, da so v primeru identifikacijskih številk delovali v skladu z lokalno zakonodajo in s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Ljubljanski župan Zoran Janković pa je za časnik pojasnil, da ni seznanjen z vsebino odločbe, a je bil po njegovi oceni ukrep koristen za povečanje varnosti v mestu. "Identifikacijske številke so bile res rezultat dogovora z občino in še vedno trdim, da se je s tem zmanjšalo število kršitev dostavljalcev," so pri časniku povzeli županove besede.
Zoran Janković
Razvoj dogodkov so za Dnevnik komentirali tudi na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve. Kot so poudarili, je bil po mnenju vodstva ministrstva dogovor ljubljanske občine ter podjetij Glovo in Wolt o tem, da dostavljalci hrane v Ljubljani nosijo identifikacijske številke, neustrezen in do prekarnih delavcev tudi žaljiv.
Do nošenja indentifikacijskih številk dostavljavcev Wolta in Glova so bili pred dvema letoma kritični tudi sindikati in nevladniki. Opozarjali so, da želijo občina in podjetji krivdo prenesti na delavce in delavke, namesto da bi sami prevzeli odgovornost za ustvarjanje pogojev, ki dostavljalce silijo v kršitve cestnoprometnih predpisov.
Za identifikacijske številke se je Janković s slovenskima podružnicama korporacij Wolt in Glovo dogovoril, saj bi bil v nasprotnem primeru v središču mesta za dostavljalce prepovedan promet. Do tega predloga so, kot so tedaj pojasnjevali vpleteni, prišli zato, ker naj bi se več meščanov in meščank Ljubljane pritoževalo nad vožnjo dostavljalcev.
