Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) je lani izrekel slabe štiri milijone evrov glob za kršitve delovne zakonodaje. Kršitelji so plačali le 1,2 milijona kazni. Razmerje je bilo podobno tudi leta 2011, ko so inšpektorji izrekli za 3,9 milijona evrov glob, kršitelji pa so plačali 1,4 milijona evrov kazni. Največ glob izrečejo zaradi kršitev pri plačilu, pogodbah in delu na črno.
Recept za dolg postopek
"Eden od vzrokov za razliko med izrečenimi in plačanimi globami je, če delodajalec zahteva sodno varstvo, kar pomeni, da se o prekršku odloča na sodišču in se zato lahko postopek zavleče tudi za več let," pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Sodišče ima možnost, da delodajalcu globo zniža, lahko pa odloči tudi drugače kot inšpektor. "Če pa pravna oziroma odgovorna oseba za prekršek zahteve ne vloži v predpisanem roku in izrečene globe (tudi stroškov postopka) ne plača, se terjatev prisilno izterja," razlaga glavna inšpektorica za delo Nataša Trček.
Izterjano manj kot plačano
Izterjavo opravlja Carinska uprava Republike Slovenije (Curs), kjer so lani od IRSD v izterjavo prejeli 4.243 zadev v znesku 2,3 milijona evrov. "Od tega je inšpektorat na novo vložil 1.712 predlogov za izvršbo za znesek 1,3 milijona evrov," pojasnjujejo na Cursu. Od davčne uprave, ki je izvršbe opravljala do začetka lanskega leta, so dobili tudi 998 nerešenih zadev v vrednosti 0,8 milijona evrov. Curs je lani za IRSD izterjal 0,2 milijona evrov, letos pa 0,6 milijona. Če podjetje vmes propade oziroma je zoper njega v teku postopek zaradi insolvenčnosti, izterjava ni mogoča.
Ni denarja, ni pravic
"Razlika med izrečenimi in plačanimi globami je po eni strani v neučinkovitosti izterjevalcev, po drugi pa je posledica dolgotrajnih postopkov od ugotovitve prekrška do pravnomočnosti," je prepričan Andrej Zorko iz zveze svobodnih sindikatov. Igor Knez z gospodarske zbornice opozarja, da se vse več podjetij srečuje s pomanjkanjem sredstev za redno poslovanje. "Podjetja in posamezniki so v takšnih razmerah pripravljeni tvegati več za ohranitev delovnih mest za ohranitev proizvodnje, to pa se kaže tudi v vedno večji nemoči pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti," pojasnjuje Knez. Meni, da v položaju, ko podjetje nima za plače, finančno kaznovanje ni učinkovito. "Za te primere je bolje, da se poišče alternativne načine sankcioniranja kršitev, kjer je to mogoče," pravi Knez. V obrtno-podjetniški zbornici pa menijo, da je treba težavo rešiti sistemsko, da se kršitve ne bi dogajale, kar bi sami uredili s fleksibilnejšo delovno zakonodajo.
