"Zakaj se razvitost države ne prevede v zadovoljstvo državljanov?"

Kakšno je življenje mladih v Sloveniji, katere vrednote so jim pomembne, in zakaj naj bi bila Slovenija mladim prijazna država, v tokratnem intervjuju v sklopu projektov G.las generacije in Ustavi.se odgovarja vodja nacionalne raziskave na temo mladih – dr. Andrej Naterer.

Še nekaj deset let nazaj so imeli mladi v družbi malo vpliva. Potisnjeni so bili ob rob in praktično niso imeli glasu. Bili so prepuščeni milosti in nemilosti svojih staršev in skrbnikov. Modernizacija družbe pa je poleg vsakdanjega napredka tudi slovenski mladini prinesla več pravic in odprla mnoga vrata. Predvsem pa je pomembno to, da so postali središče zanimanja in se je, četudi zlajnano, družbeno prepričanje 'na mladih svet stoji', okrepilo. To potrjujejo številne raziskave, ki v fokus postavljajo prav mlade.

V sklopu projektov Glas generacije in Ustavi.se smo se na temo mladih pogovarjali z vodjo raziskave z naslovom Slovenska mladina v primežu individualizma, prekarnosti in stresa, sicer profesorjem mariborske univerze – dr. Andrejem Natererjem. Za potrebe raziskave so anketirali več kot 1.000 predstavnikov mladih prebivalcev Slovenije, ki jih je bilo po podatkih iz leta 2018 takrat skupno 313.104.

Ker je čas, da v teh novih razmerah skupaj poiščemo čim več razlogov za srečo, osrečimo sebe in svoje najbižje, na Žurnalu24.si in forumski platformi Med.Over.Net v oktobru združujemo projekta Glas generacije in Ustavi.se s sloganom: “Ko osrečim tebe, osrečim sebe.” V oktobru bomo z vami delili konkretne nasvete za srečnejše življenje, o sreči bomo spregovorili s strokovnjaki in ambasadorji projekta, obenem bomo poudarjali pomen medgeneracijskega povezovanja in dobrih medosebnih odnosov. Projektu lahko sledite TUKAJ.

V raziskavi mladine iz leta 2018, ki nosi naslov Slovenska mladina v primežu individualizma, prekarnosti in stresa, ste se ukvarjali tudi s preučevanjem vrednot mlajših generacij. Zanima me, katere so tiste vrednote, ki so za današnjo mladino najpomembnejše? Se te razlikujejo od vrednot generacij 20 let in več nazaj?

Ena od ključnih ugotovitev študije je, da se nadaljuje trend individualizacije med mladimi na ravni vrednot iz zgodnjih devetdesetih let, glavne anksioznosti mladih pa so skladne s splošnim postmaterialističnim profilom. To je mogoče opaziti na makro ravni, kjer se je zgodil premik od globalnih tem, kot sta na primer politika in okolje, v bolj osebne teme, med katere sodijo osebno zdravje, samopodoba in partnerstvo. Podatki kažejo tudi, da se je trend strinjanja z egoističnimi vedenji nekoliko okrepil. Med glavnimi razlogi za krepitev trenda individualizacije pa je modernizacija.

glas generacije: Osrečite v oktobru Slovenija Preverite, kateri generaciji pripadate

Sta večja ekonomska preskrbljenost (študentsko delo, štipendije ...) in modernejša vzgoja v kakšnem pogledu pripomogli k temu, da mladina dandanes bolj razmišlja s svojo glavo in je posledično morda politično aktivnejša, ali med omenjenimi pojmi ni korelacije?

Individualizacija in modernizacija sta nedvomno povezani, kar se med drugim kaže v politični participaciji, ki  je v upadu. 59 odstotkov slovenske mladine, kamor sodijo posamezniki med 14. in 29. letom starosti, je leta 2013 povedalo, da jih politika zanima, 2019 pa je ta delež padel na 30 odstotkov.

Bobo

Prav tako je upadla konvencionalna politična participacija, ki je med slovenskimi mladimi med najnižjimi v regiji. So pa mladi v Sloveniji med najbolj aktivnimi na področju prostovoljstva, blizu jim je tudi nekonvencionalna politična participacija, kot je na primer podpisovanje peticij in sodelovanje na protestih.

Je to, da mladi stremijo k individualizaciji povezano s splošnim trendom v družbi, kjer ni več  v ospredju družbena blaginja, temveč dobrobit posameznika in njegovih potreb?

V karikaturi s črnim scenarijem vsekakor, kar pa je v realnosti po mojem mnenju malo verjetno. Individualizem je vsekakor prisoten, vendar ne gre za patološko obliko individualizma, ki bi se kazal v  družbeno škodljivem egoističnem vedenju mladih. Ne smemo pozabiti, da mladi izkazujejo izjemno veliko zanimanje za prostovoljske dejavnosti, kar sam razumem kot obliko altruizma. Poleg tega so rezultati pokazali tudi, da je mladim splošna družbena blaginja ena od prioritet. Močno podpirajo družbeno reformo v smeri demokratičnega socializma, kar pomeni več družbene varnosti, več gospodarske varnost in več enakosti za vse.

Intervju Slovenija V čem se generacije najbolj razlikujemo

Se je v kakem pogledu spremenila tudi njihova družbena vloga?

Ni se bistveno spremenila. Družbena pričakovanja, ki so vezana na mladost, ostajajo relativno nespremenjena, pa tudi glavni problem mladih kot generacije, ki je, kako izvesti prehod iz otroštva/odvisnosti v odraslost/neodvisnost, ostaja relativno nespremenjen.

V enem izmed prejšnjih vprašanj sem se na hitro že dotaknila današnje vzgoje, sedaj me pa zanima tudi, kako se je skozi leta spremenil odnos do staršev. Ali Slovenija velja za družbo, kjer je vzgoja bolj tradicionalna ali modernejša?

Podatki kažejo, da so družine v Sloveniji sorazmerno avtoritarne in jasen trend manj permisivnega ter nekoliko bolj avtoritarnega starševstva. Tisto, kar bi lahko razumeli v tem kontekstu kot razmišljanje s svojo glavo, pa je pri mladih v Sloveniji nekoliko bolj prisotno, kot pri mladih iz drugih držav, ki so bile vključene v raziskovanje. Tako je na primer 56 odstotkov mladih v Sloveniji povedalo, da se o pomembnih življenjskih zadevah odloča neodvisno od staršev, medtem ko je bilo takšnih mladih v drugih državah le 36 odstotkov.

Sreča je zdravje Slovenija Najsrečnejši trenutek, ko je imel sin zadnjo kemoterapijo

Kakšna je stopnja zaupanja med starši in otroci?

Kar 85 odstotkov mladih, ki živijo s starši, je povedalo, da se s starši razume dobro, kar očitno pomeni, da si zaupajo. Vseeno pa bi se jih skoraj polovica odselila od doma, če bi bilo to finančno izvedljivo.

Saša Despot

Kot ste omenili, ste se v sklopu raziskave ukvarjali tudi s tem, koliko mladih živi doma in do katerega leta. Kje se na tem področju trenutno nahaja Slovenija?

Število mladih, v starostnem obdobju od 18 do 34 let, ki živijo s svojimi straši, je v upadu. Leta 2009 je bila Slovenija v primerjavi s številnimi državami članic Evropske unije pri vrhu, potem pa je število začelo upadati.

Se strinjate s trditvijo, da je današnja mladina manj samostojna, kot je bila včasih? Bi dejstvo, da mladi danes pogosteje živijo doma, povezali s socialnim položajem, kamor denimo sodijo draga stanovanja, nizko plačana študentska dela, ali bolj s kulturo, saj pri nas ni nič nenavadnega, da pod eno streho živi več generacij?

Dejavniki, ki vplivajo na to, so seveda kompleksni. Nedvomno igra pomembno vlogo oblika zaposlitve, saj je prav zaposlitev temelj tega, kar v percepciji normalne odraslosti pomeni stabilnost. Skladno s trenutno prekarizacijo trga dela je situacija glede tega relativno neugodna. Cena stanovanj je sicer pomemben dejavnik, ampak menim, da je oblika zaposlitve, sploh s pogodbo za nedoločen čas, pomembnejša. Seveda pa so pomembni tudi socio-kulturni dejavniki, kot je na primer tradicionalna oblika bivališč, ki so oblikovana z namenom, da bi več generacij živelo pod isto streho.

Glas generacije Zdravje Bodi srečen in osreči najbližje

Bi lahko rekli, da je Slovenija mladim prijazna država in ali vas ne čudi visoko število mladih, ki se vsako leto odseli v tujino? Kje vidite glavne vzroke, da je stanje takšno, kot je?

Mislim, da je Slovenija mladim zelo prijazna država in se ob tem zavedam, da je takšno stališče v popularnem diskurzu nekoliko nezaslišano. Sam sem bil dolgo prepričan, da je naša družba do mladih mačehovska. Ko sem se začel s področjem mladine ukvarjati raziskovalno, analitično in celostno, sem opazil, da takšno stališče težko utemeljujem in vzdržujem. Poleg številnih politik, programov in projektov, ki so namenjeni mladim, in ki jih razumem kot izraz naklonjenosti družbe mladim, ne najdem prav veliko indikatorjev neprijaznosti. Ko to občasno povem na glas, se najde kdo, ki mi zabrusi na primer: 'Kaj pa brezposelnost med mladimi? Kaj pa prekarnost? Kaj pa stanovanjska problematika?'

Profimedia

To, da se mladi odseljujejo je sicer res, vendar je zadeva vzeta iz konteksta, če rečemo, da je to posledica nenaklonjenosti slovenske družbe mladim. Situacija je sicer kompleksna, vendar relativno lahko razumljiva. Podatki kažejo, da se je v obdobju med letoma 2010 in 2016 število mladih, ki zapuščajo Slovenijo, povečalo za skoraj štirikrat. Mladi z višjim socialno-ekonomskim položajem se pogosteje izseljujejo, kar kaže na to, da so dejavniki nujnosti, kakršna je na primer brezposelnost, relativno manj pomembni kot dejavniki priložnosti, kamor sodijo nove priložnosti.

Pomembno je poudariti, da mladi, ki se izselijo, načrtujejo tudi svojo vrnitev in se po določenem času res vrnejo v Slovenijo. Poleg tega se v Slovenijo priseljujejo tudi drugi mladi, najpogosteje iz republik nekdanje Jugoslavije.

Pomemben del današnjega časa so postala družbena omrežja. Kako ta po vašem mnenju vplivajo na oblikovanje, dinamiko in kakovost odnosov (ne samo partnerskih)? Kaj pa nasploh na življenje mladostnikov?

Profimedias

Prekomerna raba interneta namreč močno korelira tako z individualizacijo, kot tudi s stresom, in to je eden glavnih negativnih vplivov na življenje mladih. Dodatne analize so pokazale tudi, da tradicionalne sprostitvene aktivnosti, kot so šport, meditacija in joga, ne delujejo protistresno. Glavni blažilci stresa so dobri družinski in sosedski odnosi, ti pa so v času individualizma v nevarnosti.

Na katerih področjih slovenska mladina izstopa iz evropskega povprečja in katere ugotovitve, ki jih je prinesla vaša raziskava, so vas najbolj presenetile?

Med zame najbolj presenetljivimi podatki je primerjava slovenske mladine z mladimi iz drugih držav v regiji v povezavi s stopnjo zadovoljstva. Poleg naraščajočega stresa, ki je med slovenskimi mladimi višji v primerjavi z drugimi mladimi, so naši mladi tudi bolj zaskrbljeni glede svojega zdravja, manj zadovoljni s svojim videzom in manj zadovoljni z življenjem. To je še toliko bolj presenetljivo zato, ker je Slovenija v primerjavi z drugimi državami, ki so bile vključene v raziskavo, najbolj razvita. Poraja se torej serija vprašanj: Zakaj se razvitost države ne prevede v zadovoljstvo državljanov? Kakšna je cena razvitosti? Kakšna je naša kolektivna prihodnost?

Kaj po vašem mnenju ta generacija najbolj potrebuje? Kaj morajo predstavniki te generacije izboljšati, da bodo v življenju srečni?

Trenutna generacija mladih z vidika osnovnih potreb ni nič drugačna od prejšnjih generacij. Osnovna potreba vsakega mladega človeka je namreč prehod iz otroštva, kar se povezuje z odvisnostjo, v odraslost, kar se povezuje z neodvisnostjo. Za odraslo družbo to pomeni, da moramo mladim omogočiti prehod v odraslost, ki bo dejanska neodvisnost. V prvi vrsti to pomeni sorazmerno prevzemanje nalog in odgovornosti, ki so podlaga za to, da človek lahko razvije samostojnost oziroma neodvisnost.

Glede iskanja sreče v življenju pa si nisem čisto na jasnem. Osebno se mi koncept sreče zdi preveč izmuzljiv, muhast in odvisen od dejavnikov, na katere ima posameznik bolj malo vpliva.

Sam raje stavim na zadovoljstvo. Zadovoljstvo namreč razumem kot bolj prizemljeno stanje; kot stanje, ki je znotraj posameznikove kontrole in ga je po eni strani mogoče doseči neodvisno, po drugi strani pa v sodelovanju in tekmovanju z drugimi ljudmi. Hkrati zadovoljstvo ponuja osebni mir.

Z vseslovensko osveščevalno akcijo Glas generacije želimo na Žurnalu24.si opozoriti na problematiko razlik med generacijam, razbiti stereotipe, povezane s posameznimi generacijami in okrepiti socialne odnose. Predvsem pa želimo povezati generacije in poglobiti njihovo medsebojno razumevanje, izboljšati pretok znanja in pogledov na svet ter zmanjšati razkorak med njimi.

Imate na tem mestu za starše otrok in mladostnikov kakšne predloge, nasvete?

Moj življenjski cilj je biti zadovoljen z življenjem, ki ga imam, in tudi svoje otroke skušam vzgajati v tej smeri. Nasvetov najraje ne dajem, bi si pa želel, da bi iskali zadovoljstvo kolektivno in tako zgradili še boljši svet.