Vaše stališče kot ministra je, da referendum o drugem bloku nuklearke ni potreben, čeprav bi bila to daleč največja investicija v zgodovini Slovenije, vredna približno toliko, kot znaša celotni državni proračun. Ali ne zaupate volivcem, da bi se znali prav odločiti?
Ne, saj ne gre za to. Gre za to, da je to zelo močno strokovno vprašanje, ta trenutek potrebujemo predvsem strokovnjake, ki se s tem ukvarjajo, ne pa, da se to temo spolitizira, kar si želijo predvsem nekateri levi bivši politiki, ki so sodelovali v vladi, ki je imela ključno vlogo pri TEŠ 6. To je bila vlada Boruta Pahorja. Zdaj pa nastopajo kot največji pravičniki (Vrtovec je tukaj zelo verjetno mislil na Gregorja Golobiča, ki je bil minister v Pahorjevi vladi, op. a.)
Ta trenutek se mi zdi potrebno, da zgodba ni spolitizirana, ampak da se glede drugega bloka jedrske elektrarne opredeljujejo strokovna javnost, pa tudi domačini, lokalna skupnost: Krško, Brežice, Sevnica, Radeče, če želite. Tisti, ki nasprotujejo drugemu bloku jedrske elektrarne, imajo samo pred sabo en vidik, in sicer primerjavo s TEŠ 6. Pozabljamo pa na to, da gre vse v smer dodatne elektrifikacije Evrope, da bomo potrebovali vedno več proizvodnje električne energije in da potrebujemo pasovno proizvodnjo električne energije, torej stabilen vir. In tukaj imamo jedrsko energijo, ki je čista, tako jo priznava Evropska komisija. Investicija zelo velika, drži, in ob tem se že zdaj opravlja ustrezna razprava. V okviru našega ministrstva imamo ustanovljeno tudi posebno komisijo za drugi blok jedrske elektrarne, opravljamo pogovore z lokalno skupnostjo. Ta trenutek bi bilo vse narobe, če se bi tema spolitizirala in vsak referendum pomeni dodatno politizacijo teme. Kar naenkrat bi bila po vsej verjetnosti Nika Kovač in Muki tista ključna, ki bi se spoznala na jedrske elektrarne.
Zdaj me boste vprašali, zakaj smo bili pa dve leti nazaj za referendum takrat? Ker smo imeli vlado, ki je bila v bistvu proti gradnji drugega bloka, in smo ocenjevali, da bi morali ljudje dati takratni Golobovi vladi ta puš.
Ko ste ravno omenili TEŠ, vaša napoved, da boste projekt JEK2 pripeljali do točke, ko ga ne bo več mogoče ustaviti, me zelo spominja na blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Od plačila 25 milijonov evrov za rezervacijo opreme je bil ves čas glavni argument za nadaljevanje projekta, da ga ni mogoče ustaviti, saj bi šel ta denar v nič. Zdaj je jasno, da bi bilo to daleč najboljše. Kaj je v primeru JEK2 drugače?
Ne, ne, jaz sem s to izjavo mislil, da bomo sprejeli vse relevantne dokumente in da bomo tukaj bolj učinkoviti, kot je bila predhodna vlada. Začeli so sicer umeščati v prostor, ampak v štirih letih nekega bistvenega premika ni bilo. To pomeni dodatne aktivnosti v zvezi z drugim blokom. Verjemite mi eno stvar, da primerjave s Tešem vsekakor niso na mestu, saj gre za investicijo, ki je bistveno bolj mednarodno vpeta kot pa gradnja TEŠ 6. Kar se tiče te moje izjave, ker smo učinkoviti, bomo v tem mandatu projekt pripeljali do točke, da se bomo odločili. Potem ko se odločiš, pa povratka ni, ne? (V projektu NEK 2 je kot leto za sprejem odločitve že dlje časa predvideno leto 2028, op. a.)
Ali za to končno odločitev, ko bodo pripravljene vse strokovne podlage, dopuščate možnost referenduma?
Glejte, pogovor s skupnostjo se opravlja že danes. Če pa bi referendum dodatno spolitiziral nekaj, kar je popolnoma strokovno vprašanje, sem pa jaz proti oziroma ocenjujem, da je ta nepotreben. Drugi blok jedrske elektrarne je preveč pomemben, da bi se pogovarjali o tem izven stroke, tudi mednarodne strokovne javnosti.
Je cena vinjet primerna ali je potrebno zvišanje?
Primerna glede na stanje našega avtocestnega križa.
A razmišljate o regulaciji cen elektrike pri kakšnem skoku cen bi?
Ne, zaenkrat ne.
Kdaj bo Slovenija uvedla digitalna vozniška dovoljenja?
Upam, da čim prej.
Kdo se trenutno vozi z električnim mercedesom, ki ga je nabavil MOPE pod prejšnjim ministrom?
Mi ne, ostal je na okoljskem ministrstvu.
Kaj menite o privatizaciji GEN energije ali HSE?
Ne, ne.
Kaj pa o združitvi?
Ta trenutek to ni potrebno.
Cena električnega twinga, ki ga izdeluje slovenski Revoz, je po izteku subvencijske sheme čez noč poskočila skoraj za 100 odstotkov. Omenjali ste, da so subvencije izrabljali le bogati, niste pa sprejeli drugačnih pravil. Se bodo subvencije za električne avte v vašem mandatu v kakršnikoli obliki vrnile, na primer vezane na socialni status?
Se vam zdi to pošteno, da imamo na drugi strani sloj prebivalstva z minimalno plačo, ki kupi 20 let star avto za 4.000 evrov brez subvencije? Pa kupi avto, ki ni električen in ne more sanjati o električnem avtomobilu, ker nima polnilne infrastrukture.
Glede električnih avtomobilov smo mi začeli zidati hišo na strehi. Spodbujali smo s subvencijami nakup električnega avtomobila, ne da bi imeli primerno urejeno polnilno infrastrukturo in omrežje.
Moja mama je na Primorskem, ne more si vsaka hiša privoščiti, da ima električni avto, pa zraven še toplotno črpalko, ker bo omrežje počepnilo. Ne gre. Te subvencije so nepoštene. Če je določena stvar zelo dobra, bi jo ljudje sami po sebi kupili. Ne potrebujejo spodbud. Nekoč so ljudje imeli za prevoz konje in kočije. A je kdo subvencioniral mojemu dedku nakup avtomobila? Nihče. Ampak je sam ugotovil, da avtomobil boljši kot konj in kočija.
Ampak zdaj imamo kot država cilj, da skušamo razogljičiti družbo, kajne? Sploh pa, ali ni logika enaka pri subvencijah toplotnih črpalk, ki pa jih še vedno subvencioniramo, če zamenjajo peč na drva ali kurilno olje.
Ne, gre tudi za eno temeljno razliko. Trg električnih avtomobilov je zelo pomemben, če ne celo eden od ključnih za evropsko gospodarstvo. Zdaj je vedno več ponudb avtomobilov iz držav izven Evropske unije, ki so cenovno bolj dostopni, ker jih tam financira njihova država. Ko bodo enkrat preplavili evropski trg, cene ne bodo več takšne. Vprašajte po Koroškem, po Štajerskem, koliko imamo mi podizvajalcev za nemško avtomobilsko industrijo. Kaj bodo počeli? Koliko imamo mi mehanikov, ki živijo od tega, kaj bodo počeli?
Na žalost trg sam pove, kaj bodo počeli. Morali se bodo …
Ne, ne, ne, čakajte, čakajte. Zdaj ste vi rekli trg, ampak ne trg s subvencijami. Trg brez subvencij. Se pravi, trg mora biti brez subvencij, potem pa, da vidimo, kako deluje. Če bi bila tehnologija električnih vozil tako dobra, bi se ljudje odločili, da bodo dali 7.000 evrov več, ker jim prinaša neke druge koristi. Udobnost, ali pa nižje stroške, karkoli.
Ampak nobena subvencija v osnovi ni poštena. Gre za to, da država poskuša ljudi usmeriti v neko smer, kamor želi, da gremo. In v tem je subvencioniranje toplotnih črpalk po moji oceni podobno. Subvencioniraš prehod iz kurjenja kurilnega olja na porabo elektrike. Ali menite, da je tudi to subvencijo treba ukiniti?
To je drugače. Jaz kot politik nasprotujem politiki subvencij, verjamem pa v nove tehnologije, ki postanejo zelo hitro dostopnejše, ker imajo določene prednosti. Razen ko govorimo o ključni stvari v Sloveniji ali pa v Evropi, to je prehranska varnost, tukaj sem pa naklonjen subvencijam v kmetijstvu. Zlasti gorske kmetije, težke okoliščine, prehransko varnost potrebujemo in je danes nimamo zagotovljene. Tukaj je politika subvencij strateška.
Ampak na drugi stran imamo jasne podatke, koliko ljudi umre zaradi onesnaženega zraka, tudi zaradi izpustov v prometu. Imate kakšno idejo, kako čim prej predvsem stare dizle spraviti s slovenskih cest?
Z represijo to ne gre. Jaz mislim, da ljudje se sami odločajo, kako bodo postopali brez neke represije. Imamo en planet in v Evropi proizvedemo sedem odstotkov svetovnih CO2 izpustov. Naša prizadevanja uničujejo nekatere države, ki jim je malo mar in skupaj proizvedejo 35 odstotkov izpustov. Dodajmo še Indijo zraven, pa smo čez polovico vseh svetovnih izpustov. Treba je gledati tudi gozdnatost Evrope. Jaz verjamem, da bo v teh okoliščinah, ki so zapletene, Evropa pravočasno in dobro odgovorila. Še enkrat, na podlagi strokovnih podlag in znanosti, brez entuziazma.
Vam je srednja hčerka že kaj očitala, da ste premalo doma, odkar ste spet minister?
V soboto. Ko sem šel na teren, mi je rekla: "Tati, sobota je."
Ste sicer dogovorjeni, da so sobote in nedelje za družino?
Ne, zdaj, ko je kampanja, mislim, srednja še ne ve točno, kaj kampanja je, ampak zdaj so lokalne volitve, moram biti povsod na terenu. Družina pri tem seveda trpi, ampak je zaenkrat v redu, da pridem zvečer vsaj toliko domov, da jih še vidim, preden grejo spat, pa zjutraj jih jaz peljem v šolo, če je le možno. Čez dan pa v volilni kampanji kaj veliko časa, da ga bi skupaj preživeli, ni. Ta velika pa je že 12, me pa že veliko ne pogreša.
Lani smo dosegli ciljni delež obnovljivih virov energije in tako po več letih nismo Hrvatom ali pa Čehom nakazovali denarja za statistični prenos. Če bo zaradi ukinitve subvencij padla prodaja električnih vozil, lahko zagotovite, da ne bomo zaradi tega spet nakazovali milijonov v tujino, namesto da bi jih razdelili našim državljanom?
Kakšni bodo na koncu leta kazalci, ne vem, težko rečem. Ko sem prejšnjič prevzel ministrstvo, smo ravno tako nakazali sedem milijonov evrov Čehom. Tista zelena vlada, ki je bila pred mano, pri tem ni bila učinkovita.
Ja, ampak zdaj ste vi odgovorni za obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela.
Dogajajo se nekatere spremembe političnih struktur v pomembnih državah. Pred nami so volitve v Španiji, pred nami so volitve v Franciji. Jaz nisem tako prepričan, da se bo po morebitnih spremembah oblasti v teh dveh državah ta ista politika nadaljevala.
Meni izraz zeleni prehod ni preveč všeč, ampak vidim pa v tem prehodu na elektriko pri ogrevanju in prevozu strateško usmeritev Evrope k energetski neodvisnosti.
Torej ste za ali proti nuklearki?
Strinjam se s tem, da bo potreba po električni energiji v prihodnosti veliko večja in da električno energijo lahko proizvedemo v Evropi, nafte pa ne moremo.
Zelo všeč mi je ta debata. Mi govorimo o razogljičenju namesto o gradnji energetsko neodvisne Evrope od fosilnih goriv, ki jih mi sami nimamo. Jaz sem tudi za to, da mi gradimo Evropo neodvisno od tistih komponent, od katerih je Evropa odvisna. Ker to je geostrateška odločitev Evrope za gradnjo neodvisnosti. Pri tem bo šla seveda elektrifikacija strmo navzgor in ključna je dovoljšna proizvodnja električne energije. Ali veste, koliko je recimo izkoristek ene sončne elektrarne od skupne instalirane moči, ki jo sončna elektrarna ima?
Jaz bi rekel, da kakšnih 15 odstotkov.
12 odstotkov. Pri nuklearki je pa ta izkoristek bistveno višji. Danes sonca ni, ponoči ga ni. Elektrifikacija bo vedno večja, zato pa potrebujemo stabilne vire in robusten sistem. To hočem povedati pri jedrski elektrarni. Verjamem pa, da se bodo okrepili zlasti baterijski sistemi. Ogromno se vlaga. Naša najzmogljivejša baterija je črpalna hidroelektrarna, upam, da bomo premaknili naprej tudi z načrtovano črpalno hidroelektrarno Kozjak.
Ogromno denarja gre v ta namen in verjamem, da bomo lahko zagotovili, da se ti proizvedena sončna energija obrestuje in da bomo lahko enkrat ukinili letni net metering.
Torej razmišljate o ukinitvi letnega net meteringa za tiste, ki ga imajo? V kakšnem časovnem obdobju?
Jaz ga tudi imam. Tukaj težko posežeš v pogodbo za nazaj, ampak zdaj breme izgub na letnem net meteringu nosimo vsi davkoplačevalci (cena elektrike v času, ko jo gospodinjstva s sončno elektrarno oddajajo v omrežje, je nižja od cene, ko jo prevzemajo, poračuna pa se kilovatna ura za kilovatno uro, op. a.). Bo pa treba to dati na ta podjetja, ki so te pogodbe podpisovala. Ideolog te ideje letnega net meteringa je bil Robert Golob na GEN-I-ju, ampak niso predvideli, da sonce pozimi manj sveti in da ga ponoči ni. Suma sumarum moja sončna elektrarna na letni ravni proizvede več, kot porabimo, ampak proizvaja predvsem poleti.
V kakšnem časovnem obdobju razmišljate o ukinitvi letnega net meteringa? 15 let, kolikor je življenjska doba elektrarn?
Mi lahko z zakonom takoj uredimo, da izgubo pokrijejo podjetja, s katerimi imajo ljudje podpisane pogodbe, ampak sčasoma, ne zdaj.
Ampak ljudje lahko prehajajo, jaz grem lahko od GEN-I-ja h komu drugemu.
Ja, samo potem on prevzame. Ne, ne, ne. Oni pogodbo z nekom imajo. To je bilo primarno podpisano za.
Za gradnjo?
Za gradnjo, ja, seveda.
Kaj pa vlaganje v omrežje?
Gradnja omrežja je ključna. Ob vsakem malo večjem snegu v Halozah pade omrežje in je tisoče ljudi brez elektrike. Jaz se zavedam, da bodo potrebni ogromni vložki, trdim pa, da je treba poiskati tudi druge vire, ne samo iz omrežnine, da se dodatno ne obremeni ljudi. Malo me moti, da so elektrodistribucijska podjetja na SDH-ju. Jaz mislim, da je to narobe, ker SDH stremi k dobičku, ta podjetja pa so, ko govorimo o omrežju, strateška.
Napovedujete spremembe na tem področju?
Gre za to, da to niso podjetja, ki delujejo na nekem trgu.
Ja, bolj so javne službe, ne?
Tudi zaradi tega je Eles pod vlado, vlada je skupščina Elesa, ker je Eles strateška zgodba.
Vi ste bili zelo kritični do novega¸ sistema omrežnine. Zdaj menite, da so še vedno potrebne spremembe, če da kakšne?
Glejte, agencija za energijo je neodvisen organ, ki ima svoj svet. V tem obdobju sem se dvakrat dobil z direktorico, ker je na različnih področjih treba sodelovati. Zdaj bomo videli, kaj bo zimska tarifa prinesla. Je pa treba v tej energetski krizi zlasti misliti na najranljivejše ljudi, ki mesec sestavljajo evro po evro ob nizki penziji.
Če vas prav razumem, se vam največji problem zdi to nihanje, da se poleti plačuje manj, pozimi, ko je pa že tako visok račun, pa več. Bi vam se zdelo boljše, da bi po enakih dvanajstinah plačevali omrežnino?
Mi se o tem pogovarjamo z agencijo za energijo. Oni imajo svoje razloge, da so to naredili. Nova sprememba bi pomenila nov pretres za ljudi in podjetja, ki tudi že imajo svoje finančne načrte. Najprej bomo kakšno rekli o elektrodistribucijskih podjetjih, kako jih opolnomočiti, potem bomo naslavljali trošarinsko politiko.
Ljubljanska obvoznica je križišče dveh evropskih cestnih koridorjev, hkrati vpadnica v prestolnico. Tako stroka kot vsak, ki jo uporablja, se verjetno strinja, da je to najbolj kritična točka cestne infrastrukture oziroma cestnega omrežja v Sloveniji.
Ja.
Stroka je že dolgo nazaj rekla, da bo potrebna konkretna rekonstrukcija. Me zanima, se bo v času vašega mandata kaj premaknilo?
Kozarje, gradnja tretjega pasu. Tukaj rešimo problem priključevanja Gorenjske avtoceste na severni ljubljanski obroč. Tudi vse prometne študije kažejo, da tam najbolj obremenjen del. Druga stvar, mislim, da je občina Ljubljana to že umestila v prostor, pa je gradnja tretjega pasu po južni ljubljanski obvoznici. Treba je imeti v mislih tudi reševanje vzhodne ljubljanske obvoznice. Tam imamo problem priključevanja z vzhoda in juga proti Dolenjski. Tam bo pa reševanje problema dolgotrajno.
Ja, tam je v vsako smer samo en dvopasovni predor, bi ga bilo treba širiti ali zgraditi novega.
Ja. To so zelo veliki posegi, ne vemo niti še, kje in kako. Dal sem izdelati par študij variant. Primorka, Koseze in Kozarje se bodo rešile, ko se bo zgradil tretji pas, tisti, ki grejo okrog Ljubljane, ne bodo več čakali.
Kritiki govorijo, da širitev pasov ne bo rešila problema. Glejte, vse študije kažejo, da sta tam, kjer je nad 50.000 vozil dnevno, dva pasova premalo. In potrebujemo tretji pas. To pravijo vsi strokovnjaki. Nekateri pravijo, da to ni rešitev, pa dajmo en pas ukiniti in naredimo kolesarsko progo.
Tudi glede tehničnih pregledov se bo treba pogovarjati. Mislim, da se tarife niso dvignile že sedem, osem let.
A lahko nanizati ključne spremembe oziroma ukrepe, ki jih, jih boste na vsak način skušali še v času svojega mandata izpeljati na področju infrastrukture?
Tako nepovratno, da jih ne bo možno več zaustaviti? (smeh)
Ja.
Tretja razvojna os jug-sever. Sever bomo od Slovenj Gradca do Velenja v tem obdobju zaključili. Imamo probleme s pridobivanjem dovoljenj sicer na prvem delu etape Šentrupert-Velenje, ampak verjamem, da bomo zelo hitro rešili tudi tam problem. Začetek gradnje južnega dela tretje razvojne osi proti Beli krajini. Gradnja treh pasov od Kranja proti Ljubljani, Ivančna Gorica proti Ljubljani, Blagovica proti Ljubljani, zdaj bomo imeli Domžale rešene, pa tudi Postojna, Ljubljana.
Pripravljamo zakon, zelo hitro bo v javni obravnavi, govorimo o enem mesecu dni, o železniškem Darsu. Če želimo vlagati v železnice in s tem razbremeniti ceste, potem rabimo stabilen vir financiranja v železniško infrastrukturo, ne pa da je financiranje železniške infrastrukture vedno odvisno od proračuna, potem pa kakor se minister izpogaja. Mi zberemo tam nekje 500 milijonov evrov za železnice, imamo pa določene odseke, na primer Zidani Most, omejene na 20 kilometrov na uro, ker ta proga ni obnovljena. Vlaki ne smejo voziti niti 60 na uro.
Brez stabilnega vira financiranja tega ne bomo rešili, kajti iz proračuna namenjamo za železniško infrastrukturo premalo denarja. Glejte, drugi tir bomo rešili. Pa tudi drugi drugi tir, torej vzporedni tir. Samo kaj nam pomaga drugi tir, če imamo pa probleme drugod in ozka grla drugod, če mora vsak tovorni vlak iti v središče Ljubljane, ker nimamo Tivolskega loka.
Ogromno polemike bo, ampak s tem zakonom opredeljujemo tudi hitro železniško traso Divača-Ljubljana-Maribor.
To bo popolnoma nova trasa?
Popolnoma nova trasa, ja. Prometni tokovi so se obrnili. Zakaj pa je avtocesta A1 po Savinjski dolini in ne po Zasavju, tako kot železnica?
Ker je bila železnica narejena leta 1850 za premogovnike.
Točno to. In teh premogovnikov zdaj več tam ni. Je pa treba Zasavje povezati s predorom proti Preboldu, to pa je treba narediti. To je že Janez Drnovšek planiral, pa še vedno tega nismo naredili.
Kaj pa bi bil finančni vir za železniški Dars?
Glejte, zbere se veliko denarja od tovornih vozil na avtocesti, tudi od vinjet. Dars ima stabilne prihodke. Jaz mislim, da bi moral biti del tega financiranja tudi s strani cestninjenja. Druga stvar, proračunski viri, ki jih imamo že zdaj. Tretja stvar so lahko tudi različni proračunski skladi, od podnebnega sklada naprej. Lahko bi namenili tudi kakšen del, ki ga imamo od naftnih derivatov. Bistveno je, da so stabilni viri, da lahko to podjetje izda obveznice in se zadolži, lahko se pripelje tudi kakšen tuj partner za gradnjo kakšnega velikega železniškega projekta.
Mi delamo zdaj razpis za Zidani Most, vozlišče v Krškem in še kilometre gor in dol pri Dobovi. Ampak veste, kaj je problem? Da bomo morda morali ta razpis razbiti na dva, ker nam proračun ne zagotavlja financiranja vse v enem letu. Ampak tam nas že tuji prevozniki opozarjajo, da morajo hitrost vlaka zmanjševati na 30 km/h na posameznih odsekih.
Če želimo, da se bodo ljudje vozili z javnim potniškim prometom, v tem primeru torej vlaki, potem morajo biti konkurenčni. Konkurenčnost pa pomeni tudi čas, ne samo cene.
Kdaj bi bila lahko zgrajena nova proga Maribor-Ljubljana?
Sem toliko izkušen politik kljub svoji mladosti, da tega ne bom napovedal, ampak bi pa rad ta projekt pripeljal tako daleč, da ga naslednik ne bo mogel ustaviti in ga bo začel graditi. Tako kot tretjo razvojno os.
Kaj pa četrta razvojna os oziroma mogoče tudi štiripasovnica Postojna-Jelšane?
A veste, da imam ravno danes (pogovor je potekal 10. novembra, op. a.) sestanek z župani Ilirske Bistrice, Postojne, Pivke, skupaj s poslancem (Andrejem, op. a.) Černigojem. Imamo sestanek prav na to temo, trasa Jelšane-Pivka je znana, tam bomo lahko začeli z DPN-jem. Naprej obvoznica Pivka, pozor, to je zelo pomembno, obvoznica Pivka lahko gre v gradnjo, mislim, da že naslednje leto. Nekateri pravijo, ne smemo tega graditi, ker bomo s tem okrepili Luko Reka. Pa lepo vas prosim. Naša Luka Koper je tako dobra, da je nič ne bo ogrozilo, mi bomo za to delali. Pa tudi sicer bodo severnojadranska pristanišča prej ali slej morala začeti sodelovati, vsa skupaj, Trst, Koper in Reka so za manj kot tretjino Rotterdama.
Četrta razvojna os, Cerkno proti Hotavljam sem dobil predinvesticijsko zasnovo en teden nazaj in sem jo zavrnil.
Zakaj?
Ker bi bil začetek gradnje šele leta 2036. V tej predinvesticijski zasnovi so službe ocenile, da bi zbiranje dokumentacije, se pravi DPN, odkupi zemljišč, gradbeno dovoljenje, trajalo deset let. Meni se ne zdi normalno, da neko ministrstvo reče, da bo deset let zbiralo dokumentacijo, delalo presojo vplivov na okolje, ne vem, kaj še vse. Četrta razvojna os je pomembna zaradi vključevanja tega dela Slovenije tudi potem na avtocesto Kranj-Ljubljana. To smo mi takrat startali že v prvem mandatu. Proti Škofji Loki, Škofja Loka-Trata, Trata-Vodice. In tam priklopimo. Tam se četrta razvojna os potem zaključi. In potem ta obvoznica, ki jo imamo, obvozna cesta Želodnik-Vodice.
Vedno rečejo, ne na račun okolja. Glejte, tri hčerke imam. A vi mislite, da si želim, da bomo uničili kmetijska zemljišča, uničili naše okolje? Želim si ne le, da bo moj vnuk pel slovenske pesmi, ampak tudi živel tukaj. Nihče si ne želi uničiti okolja, smo pa Slovenci taki, da vidimo ogromno problemov pri čemerkoli. Vsi rečemo, potrebujemo infrastrukturo, ampak ne blizu mene.
Ena od vaših najbolj odmevnih potez je bila, ko ste šli po nastopu mandata v Postojno in ste na delovišču zahtevali nočno delo. Imate kakšen podatek, koliko dni so dela potekala ponoči, koliko prej bodo končana in koliko so bili dodatni stroški?
(išče na mobitelu) Rok za spodnji del je 20. 11., za zgornji del je 15. 12. Izvajalec je na zgornjem delu pridobil z nočnim delom cca 20 do 25 dni in bi lahko zaključili istočasno 20. 11. Težava je zdaj zaradi nekaj dni dežja, ampak 20 do 25 dni pri Postojni.
Zadnjič sem se peljal od Domžal proti Ljubljani in sem prvič dejansko videl resno nočno delo na avtocesti.
A veste, kaj je ključno? Ključna je sprememba zakonodaje glede dovoljenega hrupa. To je problem. Tudi pri Domžalah niso izvajalci smeli vsega delati ponoči. Mnogokrat se nam je pri Domžalah zdelo, da ni nikogar na gradbišču, gradbinci imajo pač pogodbo, da določena dela izvedejo v določenem času. Nam se zdi, da so pri Domžalah začeli delati šele zadnje tri mesece, pa so vse naredili. A veste, zakaj? Ker oni točno vedo, koliko časa rabijo za kaj izvesti. In so rekli, lep rok imamo, bomo to že še naredili in so šele na koncu več ekip poslali gor. Več ekip je bilo v Domžalah zdajle kot pa maja. V prihodnje bo pri izboru izvajalca pomemben tudi čas izvedbe, ne le cena.
Tukaj pri Domžalah bo treba še malo potrpeti naslednje leto do septembra. Ko se bo delal del proti Mariboru. Pri Postojni pa tudi nekje do maja, ko se bo delal drugi del. Jaz sem te stvari dobil podedovane. Se bo pa delala Primorka potem, tretji pas, Ljubljana, Log, Vrhnika in potem obratno.
Ampak če hočemo, da bomo imeli večjo pretočnost, potem bomo zdaj pač tri, štiri leta, tisti, ki se vozimo iz Ljubljane proti Primorski pa proti Štajerski, morali še malo potrpeti. Žalosti me, da se to dela šele zdaj, tretji pas je bil planiran in sem ga jaz napovedal leta 2020. Poglejte, koliko časa smo potrebovali za dovoljenje Ljubljana-Vrhnika, šest ali sedem let. Nekaj je z nami narobe, z našo zakonodajo pri načinu iskanja dovoljenj.
Imate ideje za rešitve?
Ja, in jih ima tudi ministrica za okolje in prostor.
Zakon o prevozih v cestnem prometu bo dovolil Uber, ampak ali ste prepoznali to preveliko moč platform, kot je pa recimo Uber?
Vsak, ki ponuja taksi prevoze, bo imel na voljo te iste možnosti aplikacije, enako platformo, kot jo ima na primer Uber, Bolt ali kdorkoli drugi. S tem v bistvu mi odpiramo trg, no. Ker nekdo bo lahko vozil, ne, na podlagi enega ali drugega, jaz mislim pa, da se bodo naši prevozniki ali pa taksisti tudi novi zakonodaji ustrezno prilagodili. Mogoče bomo imeli mi Slovenci neko novo aplikacijo, ampak če v tujini to deluje, bo delovalo tudi pri nas. Kamor grem, že na letalu iščem prevoz preko Uberja ali Bolta. Jaz se ne bojim, da bi bilo karkoli kaj narobe, ampak zlasti to, da se bomo, da bo taksi prevoz cenejši, konkurenčnejši. Predvsem pa mislim, da zaradi te konkurence ne bo več tega obiranja potnikov z Brnika. Enkrat je cena 20 evrov, enkrat pa 70.
Ker potnik ne gre na ljubljansko železniško postajo, do koder je cena določena.
Ja, ampak pri tarifi, ki jo tebi pokaže aplikacija, je to to. Sem pa odprt za tovrstne tehnologije, pa tudi avtonomna vožnja, robotaksiji in tako naprej. To bomo pač nadaljevali tudi na drugih področjih. Jaz mislim, da prej ali slej bomo morali sprejeti dronsko politiko, ki bo lajšala prevoze na primer iz lekarne, do nekega, do neke točke v določenem mestu, da bo imel posameznik lažji dostop tja. Pa lahko noč in dan. Isto za hrano, isto za vse. Glejte, to ne bo zgodba, ki bo trajala deset let, ampak prej, nasploh v Evropi. Nekatere evropske države, mesta že imajo, Helsinki, Amsterdam.
Še v času vašega mandata?
Bomo zakonodajo sprejeli. Mislim, da glede robotaksijev bo to zelo hitro.
Kot minister pokrivate infrastrukturo, promet, mobilnost, energetiko. Katere področje vam je od prevzema mandata vzelo največ časa?
Energetika.
Glede na strast, s katero govorite o infrastrukturi, sem pričakoval, da infrastruktura.
Ne, energetika zaradi res pomembnih strateških odločitev. Jaz mislim, da energetika je ta trenutek ključna v Evropi in svetu za naše gospodarstvo in za način življenja. In odgovori na zahtevna vprašanja niso enostavni in jih mnogokrat tudi politiki nimamo in se moramo tukaj poslušati strokovnjake. Zato moram tudi za vaš intervju eno stvar reči. Jaz imam za državnega sekretarja izvrstnega strokovnjaka Tomaža Žagarja. Premalo je reči, dajmo mi razogljičiti družbo, dajmo biti neodvisni od fosilnih goriv, ampak potem moramo tudi pogledati, kako naši ljudje živijo, Kako bo gospodarstvo preživelo
Ali razmišljate o združitvi Eko sklada in Borzena?
Zakaj me to sprašujete? Ste dobili kakšno pobudo o tem?
Ne, vi ste napovedali, če da boste naredili analizo porabe sredstev.
V enem delu, kjer se podvajajo stvari, ja. Mislim, pri nas imamo preveč skladov, preveč tudi proračunskih skladov, imamo modernizacijski sklad, socialno-podnebni sklad, podnebni sklad, potem pa imamo še nekaj upravljavcev tega. To je treba malo združiti.
Vaš državni sekretar, gospod Jaklin, je v sodni preiskavi. V zvezi s tem ste že omenili, da vam je pomembna domneva nedolžnosti, pa me zanima, do katere točke bi bili pripravljeni vztrajati z njim, do pravnomočne sodbe?
Se mi zdi, da bom tudi jaz na sodišču v kratkem.
Ja, saj to bom tudi še vprašal.
Pa mnogo jih je že bilo. Odgovoril bom z Aleksandrom Čeferinom, ko je govoril o Zoranu Jankoviću. Dejal je, da dokler nisi pravnomočno obsojen, si nedolžen. Mi smo imeli že tudi politike, ki so tik pred volitvami šli v zapor, pa bili potem oproščeni. Tako da tej državi je tudi, kar se sodstva tiče, vse mogoče.
Ali je bil v zadevi KNOVS mogoče že sklican predobravnavni narok?
Jaz vabila nisem dobil, ampak res nestrpno pričakujem, da grem tja, ker me zanima, kaj mi bodo očitali, ker še danes ne vem, kaj je moj naklep.
Torej ne razmišljate o priznanju krivde v zameno za pogojno kazen?
(smeh) Če nisi ničesar kriv, kaj boš priznal?
Nameravate redno hoditi na sodišča, tako kot gospod Janković?
Ja. Je pa res, da se Janković že več kot sedem let ni pojavil na sodišču v zadevi Stožice, ker ga nihče tja ni povabil, ne gospa Pivkova niti prejšnja sodnica Kocjančičeva. Zelo zanimivo, da imamo tudi tam dvojne vatle.
Če nanizam nekaj naslovov iz črne kronike v zadnjih dneh: Moped s konstrukcijsko hitrostjo 25 km dosegel skoraj 100 km/h. Pozitiven test na alkohol in na prepovedane droge, odrejen strokovni pregled, ki ga voznik odločno odkloni. Voznik začetnik dovoljeno hitrost prekoračil kar za 139 km/h. Očitno pogostost takšnega dogajanja dokazuje, da marsikdo udeležbo v cestnem prometu jemlje samo kot pravico, ne pa tudi z vsemi dolžnostmi, ki sodijo zraven. Prav pri ukrepanju v takšnih primerih oziroma za umirjanje prometa imamo stvari, ki se vlečejo že zadnjih 15 let, na primer uvajanje sekcijskega merjenja ali pa avtomatsko zaznavanje vožnje v rdečo luč. Policija ob tem že leta opozarja, da se je mogoče odgovornosti za kazni izogniti, potem imamo tu problematiko vozniških, ki se hudim kršiteljem pogojno vračajo skorajda na lepe oči. Kaj boste storili?
Veliko teh stvari, ki ste jih našteli, sodi pod resor za notranje zadeve. Kar pa se tiče cestnoprometnih predpisov, kaznovalna politika ni nujno najboljša politika. Hočem poudariti to, da je vprašanje, če z visokimi kaznimi zares vplivaš na to, da bodo ljudje manj objestni. Sam mislim, da je ključnega pomena predvsem vzgoja voznikov in ozaveščanje za varno vožnjo. Jaz sem kar malo kritičen, kako so postavili odseke za sekcijske meritve. Na Višnjegorskem klancu je dobro, ampak v primeru vrhniškega pa imamo na primer mi Primorci, ki prihajamo v Ljubljano, zapisano v genomu, da je tam pri Vrhniki radar. In tudi če ga že dve leti ni več tam, vsi zaviramo tam na 100 km/h, in potem se zgodi fantomski zastoj ter verižna trčenja. Sam mislim, da bi morali imeti sekcijsko merjenje predvsem v zaporah, zato da bi držali varnostno razdaljo, ali pa že pred zaporami, tako kot v Avstriji. Ali pa na gorenjskem kraku, smiselno bi bilo sekcijsko merjenje od Vodic proti Ljubljani, da se začne umirjati promet. Ker najhuje je, da prideš z veliko hitrostjo v kolono s 60 km/h. Še hujši problem pa se mi zdi področje e-skirojev, predelanih e-skirojev. Podatki glede tega so katastrofalni.
Kaj napovedujete?
Prepovedati jih ne moremo. Tako da, le ozaveščanje je ta trenutek tisto, ki, ki pomaga. Pa tudi to, da je policija prisotna, ne. Jaz trdim, da bi morali avtocestno policijo, ki jo je prejšnja vlada takoj ukinila, nazaj uvesti.
Ampak menda ni bilo ljudi.
S kadri pa je seveda problem. Z dobrimi kadri tudi v policiji je problem. Ampak hočem to povedati, da mi potrebujemo nekoga, ki skrbi za varnost in red. Ni dovolj ljudi, da bi bila policija prisotna ob delovnih zaporah na avtocestah. Mislim, da bi lahko s tem preprečili marsikatero verižno trčenje pred deloviščem. Že večja prisotnost policije na avtocestah bi pripomogla k večji varnosti in zmanjšanju divjanja, kakršno ste omenili na pomurski avtocesti ali v primeru mladega voznika, ki je na ljubljanskem obroču vozil 219 kilometrov na uro.
V Avstriji ti avtomatsko vzamejo avto. Potem o tem odloči sodišče.
Ta gospod bo zdaj dolgo časa brez vozniškega dovoljenja.
Verjetno ga bo zelo hitro dobil nazaj, pogojno, ker bo rekel, da ga potrebuje zaradi službe.
Ampak to je problem sodišča.
Lahko kakorkoli vplivate, da bi se to spremenilo?
Na sodišče?
Ne na sodišče, ampak na zakonodajo.
Na zakonodajo pa lahko, kolikor je v naši pristojnosti. Strinjam se, da bi lahko posamezne dele te zakonodaje odprli. Zlasti glede prevzemanja odgovornosti. Ne govorim o kaznovalni politiki, ampak o prevzemanju odgovornosti.
Mislim, da palica ni vedno dobra rešitev. Nekoč smo imeli zelo visoke kazni. Potem smo spremenili zakon, kazenske točke pa so ostale. Ključne so točke. Nekdo lahko za tri točke plača 60 evrov ali pa 300 evrov, pa bo še vedno vozil objestno. Ko enkrat nabere devet točk, pa se začne zavedati posledic. Zato smo takrat znižali denarne kazni, točke pa so ostale. To je bilo okoli leta 2021.
Če bo na referendumu potrjen zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, bo prihodnje leto v proračunu najmanj 650 milijonov pa tja do 1,2 milijarde manj prihodkov. Kaj boste rezali na vašem ministrstvu, če bo potrebno. Navadno je tako, da se pri investicijah najlažje stvari malo prestavijo.
Ne, na investicijah rezali ne bomo zaradi tega, ker investicije pomenijo dodatni multiplikator in tudi kot predsednik Nove Slovenije bom zahteval, da se na investicijah ne reže. Kar se tiče interventnega zakona oziroma razvojnega zakona, predvideva v prvem letu izpade, ampak za druga obdobja pa ima multiplikativne učinke.
Ampak 650 milijonov je po oceni ministrstva za finance dolgoročni izpad.
Jaz verjamem, da če bomo pustili gospodarstvu dihati s tem zakonom, če bomo pustili ljudem več v denarnicah, da se bo tudi dvignila potrošnja.
Znova se obuja tudi ideja o dirkališču v Sloveniji.
Temu sem naklonjen tudi sam, rad vozim gokart. Jaz sem naklonjen tej ideji, ne samo kot poligon ali pa samo dirkališče, ampak tudi kot del turistično-gospodarske pobude. Pa tudi, da ni severni ljubljanski obroč dirkališče ali pa parkirne hiše.
janez.zalaznik@styria-media.si
andrej.leban@styria-media.si