Begunski val bo trajal dalj časa in bo potekal v valovih, napoveduje analitik Klemen Grošelj. Koliko časa bo trajal beg ljugi iz Bližnjega vzhoda je odvisno predvsem od tega, ali se bo v regiji še naprej krepil skrajni islam.
Kaj se bo v naslednjih dnevih, tednih dogajalo z begunskim valom? Kako bo na tok beguncev vplivalo vreme? Se bo beg nadaljeval po kopnem?
Koliko časa se bodo selitve iz ogroženih območij nadaljevale? Kaj lahko pričakujemo? Koliko ljudi bo iz Bližnjega vzhoda prišlo v Evropo?
Kdo so pribežniki, ki poleg Sircev prihajajo v Evropo? Koliko je med njimi ekonomskih migrantov?
"Gre za ljudi, ki svoje prihodnosti ne vidijo v Siriji, predvsem ker svoje prihodnosti ne vidijo v Siriji in v Iraku, ki jo oblikuje potekajoča državljanska vojna. Drug pomemben del pa so migranti iz Afganistana, ki so, lahko bi rekli, mešanica ekonomske in recimo temu varnostne, begunske migracije. Čeprav pri tej skupini prevladujejo ekonomski dejavniki, saj v Afganistanu vojna divja vse od sedemdesetih prejšnjega stoletja. Torej ta migracijski tok težko opredelimo povsem enoznačno, saj ga tvorijo ljudje z zelo različnimi usodami in cilji."
"Ali je begunski val sprožen načrtno ali je splet okoliščin, je težko reči. Nekateri analitiki govorijo o indikatorjih, ki opozarjajo na to, da gre za sprožen in načrtovan proces, čeprav sam bolj ocenjujem, da gre za splet okoliščin, predvsem pa je dejstvo, da so postale meje na tej poti bistveno bolj prepustne kot so bile še pred časom. Tu bi predvsem izpostavil Turčijo, ki je prenehala aktivno omejevati migracijske premike. Pa tudi Grčija ni opravila svoje naloge glede na določila Schengena. Je pa pričakovano, da se je povečal pritisk na balkansko pot, saj je ta z vidika migrantov cenejša in predvsem varnejša kot pa je morska pot preko Sredozemlja."
Kako ocenjujete pripravljenost Slovenije ob sprejemu prvega vala beguncev?
"Slovenija se je s prvim valom soočila relativno uspešno, vendar bi težko dajal dokončne ocene, saj se bo val v prihodnjih tednih nadaljeval in bo ta celotna operacija še nekaj časa trajala. Bo pa pri tem veliko vlogo, če ne kar odločilno, igralo ravnanje sosednjih držav. Tu je predvsem vprašanje Hrvaške, ki sedaj večino migrantov preusmerja na Madžarsko in če ta ne bo več sprejemala ljudi, se bo pritisk povečal na Slovenijo. Je pa pri tem pomembno kako bo deloval in koliko časa bo deloval tako imenovani neformalni koridor preko Avstrije do Nemčije. Ko se bo ta zaprl bo večina potem obtičala v državah na balkanski poti. Mislim, da slovenski organi delujejo skladno z zakonodajo, kar je bilo tudi za pričakovati, predvsem pa se trudijo ohranjati nadzor nad tokovi in dogajanjem."
Kaj se bo zaradi migracij z Evropo dogajalo v naslednjih letih? Kako bo potekala integracija priseljencev? Gre za ljudi, ki bodo postali del naše družbe ali bodo živeli v getih?
Kakšno vlogo bo igral islam? V kolikšni meri se bo ohranjal, kako bo spremenil podobo Evrope? Ali lahko dolgoročno v Evropi islam prevlada?
"Mislim, da islam kot nobena druga religija ne more prevladati v Evropi na način kot to vidimo v arabskem svetu in pričakovati je, kar se že opaža tudi v tem delu sveta, da ta verski naboj popušča. Po koncu globalnih premikov v arabskem svetu se bo tudi ta soočal s podobnimi izzivi, s katerimi se soočajo vse velike religije, ki počasi izgubljajo družbeno moč in vpliv, oziroma se bodo soočile z naraščajočo sekularizacijo, ki bo stranski učinek neizogibnega tehnološkega in siceršnjega napredka. Tudi danes lahko skrajna gibanja novačijo samo posameznike in manjše skupine ljudi, medtem ko širše mobilizacijske moči nimajo. Pa še tu ciljajo na ranljive posameznike."
Potem so strahovi pred razraščanjem skrajnega islamizma v Evropi nesmiselni?
"Vse očitneje postaja, da radikalni islam, navkljub vsej zverinskosti Islamske države, izgublja svoj, recimo temu revolucionarni žar in privlačnost, oziroma izgublja boj z globalnimi tokovi modernizma. Seveda to ne pomeni, da ni nevaren in da ne bo na svoji poti povzročil dodatnega razdejanja in uničenja. Koliko uničujoč bo njegov zaton, bo odvisno tako od delovanja mednarodne skupnosti in predvsem politik velikih sil. Bo pa tako kot vsaka migracija tudi ta val migracij povzročil določene napetosti, kakšne pa je danes zelo težko in nehvaležno napovedovati."
V vojno v Siriji so se vključile ruske sile? Kaj to pomeni za stabilizacijo območja? Kakšne so sploh možnosti, da se razmere na območju Sirije umirijo?
"Sam vidim vključitev ruskih sil v vojno kot poskus Rusije, da okrepi svoje pozicije na Bližnjem vzhodu in siceršnji položaj Rusije v mednarodni skupnosti, ki je bil zaradi Ukrajine v odnosu do Zahoda oslabljen. Rusija bo tu poskušala na eni strani izsiliti dialog z ZDA in EU, kar je že dosegla, hkrati pa tudi vsiliti svoje strateške interese pri končanju Bližnjevzhodne krize, kjer po ruskem videnju razmer temelj stabilizacije pomeni uničenje, oziroma oslabitev Islamske države ter začetek političnega procesa, v katerem bodo zastopane vse politične sile na terenu, tako prozahodne kot tudi proruske oziroma proiranske politične sile. Kaže pa tudi to, da Rusija vidi ključ rešitve težav na Bližnjem vzhodu v Siriji in šele nato v Iraku in drugih nestabilnih državah regije." 
sergeja.hadner@zurnal24.si
