Vlada RS je 10. marca 2011 sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki bo upnikom v prisilni poravnavi in v izvršilnih postopkih zagotavljal dodatno varstvo pravic ter večje možnosti za poplačilo njihovih terjatev.
Po predlogu novele zakona, ki jo je v skladu z dogovorom z OZS pripravilo ministrstvo za pravosodje, bo moral dolžnik v prisilni poravnavi upnikom ponuditi najmanj 50-odstotno plačilo terjatev v obdobju, ki ne bo smelo biti daljše od štirih let. Podobno ureditev je Slovenija v 90. letih že imela, in sicer jo je urejal zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
"Obračun" z velikimi in malimi podjetji
V Civilni iniciativi izbrisanih podjetij so že večkrat opozorili, da zakon, ki naj bi pomagal pri urejanju finančne discipline, dejansko pomeni "obračun" države in velikih (bivših družbenih) podjetij z malimi podjetji.
"Danes se srečujemo z isto situacijo ... podjetje, ki je svoje storitve ali izdelke prodalo podjetju SCT, Vegradu ali na primer Merkurju in zanje ni prejelo plačila, bo zašlo v blokado transakcijskega računa. Ko bo nekaj časa blokirano, bo AJPES (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve) ali celo nekdo od upnikov dal predlog za izbris, ker bo rekel, da podjetje ne deluje. In ko bo podjetje izbrisano, bodo vsi družbeniki v podjetju, čeprav gre za kapitalsko družbo, pozvani k poplačilu dolgov ali pa si bo upnik s seznama družbenikov ali delničarjev sam izbral tistega, za katerega meni, da ima največ denarja – ne glede na to, ali je bil v družbi zaposlen oziroma imel kakršnokoli odgovornost v družbi," je za zurnal24.si pojasnil Bojan Šušterič iz Civilne iniciative izbrisanih podjetij.
Šušterič dodaja, da je sprejeti zakon unikaten v Evropi in v večjem delu sveta. Po tem zakonu so sodišča izbrisala več kot 40 tisoč malih podjetij, njihove dolgove pa z veljavnostjo "za nazaj" prenesla na družbenike in delničarje, ne da bi se ugotavljala njihova odgovornost ali naklep. Torej so z zakonom, in to z veljavnostjo za nazaj, poudarja, družbeniki v družbah z "omejeno odgovornostjo" in v delniških družbah postali "pravni nasledniki izbrisanih družb". Tako so bile d. o. o. in majhne d. d. z zakonom nasilno izbrisane in glede jamstva vsebinsko preoblikovane v osebne družbe.
Rubijo vse po vrsti, tudi dediče
Dolgovi izbrisanih kapitalskih družb (d. o. o. ali d. d.) se izterjujejo od fizičnih oseb, ne glede na njihovo vlogo v družbah. Tako rubeži potekajo tudi proti ustanoviteljem, ki nikoli niso bili zaposleni v izbrisani družbi in katerih delež je manjši od enega odstotka. Rubeži potekajo na dohodkih – plačah in pokojninah – na nepremičninah in na premičnem premoženju. Rubeži se celo prenašajo na dediče.
"Tudi nova zakonodaja (ZFPPIPP) vsebuje prenos dolgov iz kapitalske družbe na fizične osebe, ne da bi se ugotovila in dokazala zloraba lastniške vloge. Na ta način želi Nina Plavšak, avtorica zakona, legalizirati svojo napako, ki jo je storila 1999. Današnja seja v državnem zboru pa bo potrdila nujnost, da se krivica odpravi," je odločen Šušterič.
"Zadnji korak za pogovore s parlamentom"
"Vse to nas oddaljuje od korporativne zakonodaje Evropske unije in zdaj smo naredili zadnji korak, vezan na pogovore s parlamentom. Naslednji korak bo obveščanje vseh gospodarskih zbornic v Evropi, da opozorijo svoje člane, naj ne vlagajo kapitala v Slovenijo, saj se jim lahko zgodi, da zaradi kapitalskega vložka v kapitalsko družbo izgubijo svoje zasebno premoženje," je sklenil Šušterič.
