Sekretarka Mojca Erjavec se je danes na terenu v okolici Domžal seznanila s sušnimi razmerami, ki so, kot je poudarila, resnično pereče, zato bo k pomoči kmetom pristopila tudi država.
"Na ministrstvu smo že zagotovili skupno prek 15 milijonov evrov za reševanje posledic suše in pozebe v lanskem letu, pričakujemo, da se bodo prva izplačila začela konec tega meseca. Glede tekočih ukrepov za blaženje posledic krize zaradi visoke cene gnojil in goriv pa tudi snujemo ukrepe. Na evropski ravni smo dobili dodeljenih 2,7 milijona evrov, ki jih bomo zelo verjetno še nadgradili z dodatnimi državnimi ukrepi," je dejala v izjavi za medije ob robu ogleda.
Ukrepati bo treba na več področjih
Poudarila je, da je v trenutnem obdobju skupne kmetijske politike za namakanje zagotovljenih okoli 10 milijonov evrov in da sta trenutno na tem področju odprta dva razpisa. "Na terenu smo si ogledali tudi nekatere dobre prakse namakanja," je povedala.
Spomnila je, da so na ministrstvu že poslali pobudo ministrstvu za okolje in prostor za hitrejše in enostavnejše umeščanje kmetijskih objektov v prostor.
Zaradi vse več vremenskih ujem bi kmetje morali razmisliti tudi o možnosti zavarovanja v kmetijstvu, za kar so prav tako na voljo subvencije, je povedala.
Pričakujejo konkretno pomoč še v tem letu
Razmere zaskrbljeno spremljajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki bo danes na ministrstvo poslala svoj nabor ukrepov za pomoč kmetom. Kot je pojasnil Jože Podgoršek, bodo predlagali ukrepe finančne podpore po vzoru iz leta 2022 ob začetku vojne v Ukrajini, ko je država za pomoč v kmetijstvu spomladi namenila 30 milijonov evrov, v jeseni pa še 15 milijonov evrov. "Pričakujemo neko takšno konkretno pomoč še v tem letu," je bil jasen.
Poleg tega bodo med drugim predlagali še popise škode, možnosti najema kreditov preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada ter zmanjšanje administrativnih bremen javljanja višje sile, setve, ozelenitev.
Več bo treba delati na preventivnih ukrepih
Da bodo v prihodnosti potrebna večja vlaganja v preventivne ukrepe, je menil tudi član sveta KGZS Bojan Cajhen. Prepričan je, da bo v letih, kot je letošnje, tudi država morala bolj pomagati, da kmetije ne bodo obupale in prenehale kmetovati.
Kmet Andrej Hribar pa je ministrstvo v luči vremenskih vzorcev zadnjih let pozval k razmisleku o tem, da bi bilo gnojenje omogočeno že pred 15. februarjem.
Pri žitih po zdajšnjih ocenah pričakujejo do 50-odstoten izpad pridelka, pri koruzi ponekod do 90-odstotnega, pri krompirju od 30- do 90-odstotni izpad, pri oljnih bučah škoda po zdajšnjih ocenah presega 50 odstotkov. Zaradi suše škoda nastaja tudi v sadjarstvu, vinogradništvu in zelenjadarstvu, pa tudi v ribogojstvu in v gozdovih. Podgoršek je zato danes kmete še enkrat pozval, naj redno preverjajo stanje podlubnikov v gozdovih in pravočasno odstranjujejo napadena drevesa.
Stanje na terenu si bo prihodnji teden ogledal tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj.
