Pomen amazonskega gozda ne bi smel biti podcenjen, so opozorili na konferenci pogodbenic okvirne
konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki poteka na indonezijskem otoku Bali, saj ni samo
bistvenega pomena za ohranjanje globalne temperature, pač pa je tudi velik vir pitne vode. Krčenje
gozda lahko vpliva na tok oceanov, pa tudi na zaloge ogljika. Amazonski gozd se namreč razprostira
na več kot 4,1 milijona kvadratnih kilometrov in pokriva 60 odstotkov Brazilije. Vsebuje eno petino
svetovne pitne vode in okoli 30 odstotkov svetovnih rastlinskih in živalskih vrst.
Revne dežele in dežele v razvoju so opozorile, da potrebujejo več znanstvenih dobrih praks za
zmanjšanje onesnaževanja ter za povečanje energijske učinkovitosti. Razvite države pa bi želele več
poudarka na ciljih za zmanjševanje onesnaževanja tudi za dežele v razcvetu, kot je Kitajska. Obalne
poplave bodo tudi zaradi velikih azijskih velemest vplivale na življenja 150 milijonov ljudi do
leta 2070. Škodo, ki jo bodo povzročile poplave do tega leta, okoljevarstveniki ocenjujejo na
35.000 milijard dolarjev, medtem ko danes za sanacijo posledic poplav svet porabi 3000 milijard
dolarjev.
|
|
|
Posledice podnebnih sprememb so vse pogostejše naravne katastrofe. © AFP
|
EU si namreč prizadeva, da bi si v sklopu konvencije na Baliju zadali cilj za razvite države, za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za od 24 do 50 odstotkov do leta 2020. ZDA pa so že dolgo največji proizvajalec toplogrednih plinov na svetu in se kljub pritiskom upirajo obvezi po zmanjševanju izpustov.
