Janša napovedal velike spremembe: Ne odpuščanja, ampak prerazporeditve

V nadaljevanju preberite:

• Koliko bo država porabila in kakšen primanjkljaj načrtuje v letih 2027 in 2028.
• Kaj Janša napoveduje glede zaposlenih v javnem sektorju in zakaj omenja posvetovalni referendum.

Za leto 2027 je državni zbor proračun že sprejel novembra lani, vlada pa je zdaj pripravila predlog njegovih sprememb. Hkrati je pripravila tudi predlog proračuna za leto 2028, predlog zakona o njunem izvrševanju ter druge dokumente, potrebne za izvajanje proračunov.

Po predlogu naj bi bilo v letu 2027 v državnem proračunu za 17 milijard evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi tako znašal 2,9 odstotka BDP. Leto pozneje naj bi se prihodki povečali na nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov, odhodki pa naj bi ostali pri približno 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj bi se tako znižal na dva odstotka BDP.

Minister za finance Andrej Šircelj je zagotovil, da so predlogi skladni s fiskalnimi pravili. 

Šircelj: Gospodarstvo je v odličnem stanju, prejšnja vlada je preveč zapravljala

Šircelj je pri predstavitvi proračunskih načrtov izpostavil ugodno gospodarsko stanje. Slovenija po njegovih besedah beleži eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi, hkrati pa narašča tudi kreditna aktivnost bank.

"Na eni strani imamo visoke prihodke, tako davka na dodano vrednost, kar pomeni, da se krepi potrošnja, tako dohodnine, kar pomeni, da imamo polno zaposlenost, davek od dohodkov pravnih oseb, prihodki od tega davka se povečujejo, kar seveda pomeni, da se povečujejo tudi dobički gospodarstva," je dejal.

Ob tem pa je opozoril na hitro rast odhodkov. Po njegovih besedah je analiza Mednarodnega denarnega sklada pokazala, da bi bil brez ukrepanja slovenski primanjkljaj v prihodnjih letih lahko stalno nad tremi odstotki BDP. "Tisto, kar smo podedovali, je zaskrbljujoče. To je ugotovil tudi Mednarodni denarni sklad," je dejal Šircelj.

"Predvsem na področju plač, osebnih dohodkov in tudi ostalih odhodkov je šlo za finančni razvrat. Ti odhodki so se povečevali brez kakršnegakoli nadzora, tudi v nasprotju z njihovimi lastnimi načrti, kar je povzročilo, da je rast plač znašala okoli 10 odstotkov," je dejal.

Prtscr

Janša: Ključni problem je demografija

Premier Janez Janša je poudaril, da je med največjimi strateškimi problemi Slovenije demografija. Rojstev je vse manj, prebivalstvo se stara, hkrati pa se zmanjšuje število ljudi, ki vstopajo na trg dela. To po njegovih besedah povzroča pomanjkanje delovne sile, obenem pa povečuje potrebe po oskrbi starejših in financiranju pokojnin.

"Edini način, s katerim lahko rešujemo ta problem, je to, da povečamo produktivnost, imamo višjo gospodarsko rast, ustvarimo več, zagotovimo na ta način več sredstev v javne blagajne in na ta način ne samo, da izpolnjujemo zakonske obveznosti, ampak tudi povečujemo blaginjo," je dejal.

Kot drugi velik problem je izpostavil rast javne porabe. Po njegovih besedah je delež javne porabe v BDP v zadnjih letih rasel za skoraj dve odstotni točki na leto. "Ena odstotna točka pomeni 750 milijonov v denarju, dve odstotni točki je to milijarda in pol. Tega trenda slovenske javne finance, slovenski davkoplačevalci pač enostavno ne morejo zdržati," je dejal.

Janša zato zagovarja uvedbo tako imenovanega davčnega sidra kot ustavne določbe, s katero bi določili, kolikšen del ustvarjenega bi lahko država pobrala od ljudi in gospodarstva. Za takšno spremembo bi bila potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

"V Sloveniji je velik potencial za investicije"

Janša je kot pozitivno izpostavil zadolženost slovenskega gospodarstva. Po njegovih besedah je zasebni del slovenskega gospodarstva najmanj zadolžen v evrskem območju, obenem pa je robusten tudi bančni sistem. "Ta dva podatka kažeta na to, da je možno iz lastnih virov v Sloveniji bistveno več investirati, pospeševati tako produktivnost kot gospodarsko rast, pa s tem seveda hkrati tudi bolj polniti javne blagajne," je dejal.

Med potenciali je omenil tudi prihranke prebivalstva. Po njegovih besedah je teh približno 30 milijard evrov, vendar bi bilo mogoče del tega kapitala bolje usmeriti v investicije.

Posebej je izpostavil stanovanjsko gradnjo. Poenostavitev postopkov bi po njegovih besedah omogočila, da bi ljudje hitreje prišli do stanovanj, obenem pa bi se sprostil kapital, ki je trenutno zaradi dolgotrajnih postopkov neizkoriščen.

"Če mora nekdo čakati deset let na to, da se uredi zemljišče, pa čeprav ga ima v neposredni soseščini, pa je težava s spremembo namembnosti, s pripravo prostorskih načrtov in tako naprej, potem je to po nepotrebnem dolgo časa mrtev kapital," je dejal.

Še 2,5 milijarde evrov evropskih sredstev

Janša je med priložnostmi za gospodarsko rast izpostavil tudi evropska sredstva. Slovenija po njegovih besedah v zaključku sedanje sedemletne finančne perspektive še ni počrpala vseh razpoložljivih sredstev.

"Tukaj je še približno dve milijardi in pol sredstev, ki jih je možno investirati," je dejal. Prav zagotavljanje sredstev za črpanje tega denarja naj bi bilo eden od razlogov za povečanje načrtovanih proračunskih odhodkov.

Med področji, kjer se sredstva povečujejo, je Janša omenil tudi obrambo. Slovenija naj bi postopoma dosegla dva odstotka BDP za obrambne izdatke. Ob tem je zavrnil očitke, da bi vlada sredstva za obrambo jemala pokojninam. "Kar se tiče pokojninske blagajne, je to samostojna blagajna. Proračun financira samo to, kar zmanjka. To so zagotovljene obveznosti. Pokojnine so 100-odstotno zagarantirane, vključno z vsemi temi uskladitvami, ki so zakonska obveznost," je dejal.

O 10-odstotnem zmanjšanju zaposlenih: "Tega v predlogu proračuna ni"

Veliko pozornosti je bilo v zadnjih dneh namenjene informacijam, da naj bi se število zaposlenih v javnem sektorju v prihodnjih dveh letih zmanjšalo za deset odstotkov. Janša je poudaril, da takšne številke v aktualnem predlogu proračuna ni.

Po njegovih besedah so v kadrovskih načrtih za zdaj številke enake kot v rebalansu letošnjega proračuna, torej ni predvidenega ne zmanjšanja ne povečanja števila zaposlenih. To pa po njegovih besedah ne pomeni, da vlada ne namerava spreminjati razporeditve zaposlenih.

Najprej bi šlo za prerazporejanje znotraj javnega sektorja, nato pa deloma tudi za prehod zaposlenih iz javnega sektorja v gospodarstvo. Janša je pri tem kot področja, kjer kadrov primanjkuje, izpostavil zdravstvo, socialno varstvo in oskrbo starejših. Po drugi strani meni, da je v delu javnega sektorja, predvsem v birokraciji, zaposlenih preveč.

Janša napoveduje posvetovalni referendum

Preden bi se vlada lotila takšnih sprememb, želi po Janševih besedah opraviti širšo razpravo z državljani. Napovedal je možnost posvetovalnega referenduma o prestrukturiranju in zmanjšanju birokracije. "Preden se bo vlada tega lotila, se bomo posvetovali z ljudstvom. Tako da v prihodnjih mesecih predlagam posvetovalni referendum o tem, ali gremo v to prestrukturiranje in ali gremo v zmanjšanje birokracije," je dejal.

Ob tem je poudaril, da ne govori o množičnem odpuščanju. "Nobenega razloga ni za paniko. Noben ne bo ostal brez službe," je dejal in dodal, da bi se lahko del kadrov, za katere bi ugotovili, da jih je v javnem sektorju preveč, preselil v gospodarstvo, kjer je pomanjkanje delovne sile.

Po njegovih besedah bi vlada pred morebitnim referendumom predstavila podatke o številu zaposlenih po posameznih institucijah, njihovi rasti skozi čas ter primerjave z drugimi državami EU. "Ne gre za to, da zdaj nekoga označimo, da je odveč. Gre za to, da se enostavno prerazporedimo, ker je v skupnem seštevku glavni strateški problem Slovenije demografija," je dejal Janša.

Kot primer področij, kjer kadrov ne nameravajo zmanjševati, je navedel policijo, Slovensko vojsko in FURS. Po njegovih besedah se je število zaposlenih v teh treh institucijah v primerjavi s preteklostjo celo zmanjšalo. Vlada želi s proračunskimi ukrepi po njegovih besedah ustvariti pogoje za višjo gospodarsko rast, saj naj bi prav ta omogočila več prihodkov in s tem tudi več sredstev za javne potrebe.

dezurni@styria-media.si