Pogovor na gradu Mokrice se bo začel ob 9. uri, po njem pa je malo pred 10. uro napovedan podpis memoranduma in nato še novinarska konferenca obeh predsednikov vlad.
Premier Janez Janša, ki opravlja tekoče posle, in Zoran Milanović bosta podpisala memorandum v angleškem jeziku. V dokumentu sta državi zapisali, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog poiskali na podlagi sporazuma o nasledstvu, in sicer priloge C tega sporazuma, ki določa, da pet držav naslednic nekdanje Jugoslavije vprašanje jamstva federacije za stare hranilne vloge reši na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (Bis).
Zavezali sta se tudi, da bosta čim prej našli celovito rešitev tega vprašanja, zato bosta aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj pod okriljem Bis. Do končne rešitve bo Zagreb zagotovil mirovanje vseh sodnih postopkov, ki potekajo glede prenesenih vlog v imenu vlade na hrvaških sodiščih, kot tudi, da ne bodo sproženi novi.
Slovenska vlada pa se v memorandumu zavezuje, da bo nemudoma v državnem zboru sprožila postopek za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, s ciljem, da se ratifikacija izvede čim prej.
Memorandum parafiran že v četrtek
Memorandum sta v četrtek v Zagrebu parafirala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in državni sekretar v kabinetu predsednika slovenske vlade Tone Kajzer, potem ko je Slovenija za začetek postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru zahtevala umik pooblastil hrvaške vlade dvema bankama na Hrvaškem za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih.
Gre za spor, ki se vleče od leta 1995, znova pa je prišel v ospredje, ko je hrvaška vlada bankama aprila lani pooblastilo obnovila. Vlada v Zagrebu je prvič leta 1995, nato pa še 2001, namreč pooblastila Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb (PBZ), da v njenem imenu vodita več kot 20 postopkov izterjave izplačila dolgov LB, ki jih je v 90. letih prenesla v javni dolg, nato pa preko omenjenih bank izplačala delu hrvaških varčevalcev LB Zagreb. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva gre za okoli 272 milijonov evrov. Slovenija je ves čas trdila, da so tožbe v nasprotju s sporazumom o nasledstvu, izpostavljala pa je tudi, da so hrvaška podjetja Ljubljanski banki Zagreb dolžna veliko več.
DZ bo počakal na Hrvate
Janez Janša je v petek napovedal, da bo slovenska vlada po podpisu memorandum v sredo najverjetneje ratificirala z uredbo. Zatem bo poslala zakon o ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe v proceduro v DZ. DZ bo tako že lahko začel postopek ratifikacije, a končal ga ne bo, dokler s hrvaške strani Ljubljana ne bo prejela listin o ratifikaciji memoranduma. Z Zagrebom je sicer dogovorjeno, da se izmenjavo teh listin opravi v nekaj dneh, je pojasnil Janša.
Po njegovem mnenju je ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v Sloveniji realno pričakovati v mesecu dni. Takšno oceno je dal tudi na podlagi dejstva, da je odbor DZ za zunanjo politiko dan pred njegovo ratifikacijo soglasno podprl memorandum.
Odzivi na memorandum so bili na obeh straneh načeloma pozitivni, a obenem so se pojavila ugibanja glede dejanske usode sodnih postopkov proti LB oz. NLB na Hrvaškem, ki iz samega memoranduma naj ne bi bila povsem jasna.
Kako dolgo bo v veljavi stanje mirovanja?
France Arhar, ki je kot finančni strokovnjak slovenske strani s hrvaškim kolegom Zdravkom Rogićem lani iskal rešitev vprašanja, je za STA pojasnil, da pomeni mirovanje postopkov dejansko umik, saj je mandat za tožbe dala država, ki jih tudi lahko v vsakem trenutku prekliče.
Milanović pa je glede mirovanja dejal, da gre za "institut, ki v našem procesnem pravu traja omejeno", zagotovil pa, da bodo skušali najti najboljšo rešitev in da ne namerava izigrati podpisanega. Po navedbah hrvaških medijev naj bi po novi zakonodaji, ki bo na Hrvaškem stopila v veljavo 1. aprila, mirovanje lahko trajalo največ dve leti.
Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je izrazil zadovoljstvo nad memorandumom in dejal, da je v bistvu potrjeno to, kar sta s Pusićevo dorekla že na februarskem srečanju na Otočcu. Janša ga je sicer nato 15. februarja zaradi napovedanega odstopa njegove stranke DeSUS iz vlade umaknil iz procesa reševanja vprašanja ter usklajevanje zadnjih podrobnosti dogovora poveril Kajzerju.
Memorandum so pozdravili tudi v Bruslju, ki so pred tem strani večkrat pozivali k dogovoru s ciljem omogočitve predvidnega vstopa Hrvaške v EU 1. julija. Evropski komisar za širitev Štefan Füle je v petek dogovor pozdravil kot "dober za obe državi in za širitev". Slovenija je namreč edina članica EU, ki še ni začela postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe.
