Janši sledi Janković

Oktobrska javnomnenjska raziskava Slovenski utrip kaže, da imata med vprašanimi največ podpore SDS in Janez Janša. V raziskavi sicer nista bili upoštevani napovedana lista Gregorja Viranta in stranke Zorana Jankoviča. Tamara Besednjak Valič je pojasnila, da bi bile številke v tem primeru verjetno drugačne pri odgovorih na vprašanji, kdo je najprimernejši za predsednika vlade in katero stranko oziroma listo bi volili.

Med kandidati za predsednika prihodnje vlade se 10,351 odstotka vprašanim najbolj primeren kandidat zdi Janez Janša. Sledijo mu Zoran Janković (5,454 odstotka), Borut Pahor (3,006 odstotka), Radovan Žerjav (2,768 odstotka), Zmago Jelinčič (2,011 odstotka) in Karl Erjavec (1,176 odstotka). Na lestvici so z manj kot odstotkom glasov tudi Gregor Virant, Matej Lahovnik, Milan Kučan, Danilo Türk, Mitja Gaspari, Ivo Boscarol in Rado Pezdir. Več kot 67 odstotkov vprašanih pa jih je na vprašanje odgovorilo z ne vem.

Tretjina volivcev ne ve, koga bi volili, če bi bile volitve to nedeljo. Šestnajst odstotkov se jih volitev ne bi udeležilo. Med že opredeljenimi bi največ glasov dobila SDS s 16,5 odstotka. Sledijo ji SD s 7,9 odstotka, SLS s 5 odstotki, DeSUS s 4,3 odstotka, SNS z 2,7 odstotka, NSi z 2,2 odstotka in LDS z 1,7 odstotka glasov, Zares bi dobil 1,3 odstotka in Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije 0,5 odstotka.

Volitev se sodeč po rezultatih raziskave namerava udeležiti 58,7 odstotka volivcev, medtem ko jih je skoraj 22 odstotkov odločenih, da svojega glasu ne bodo oddali. Neodločenih glede svoje udeležbe na volitvah je še nekaj več kot 6 odstotkov volivcev. Volitev se bodo v največji meri udležili podporniki Zares in LDS.

Skoraj 58,5 odstotka ljudi ne polaga svojega zaupanja v nove liste in gibanja, ki nastajajo ali se napovedujejo v zadnjem času.

Zakonik bi padel, reforme pa bi podprli

Nasprotnikov družinskega zakonika je sodeč po anketi toliko kot tistih, ki se referenduma ne bi udeležili. Raziskava je pokazala, da se referenduma o družinskem zakoniku 29 odstotkov ljudi ne bi udeležilo, 29,8 odstotka bi jih glasovalo proti. Zakonik bi jih podprlo 24,12 odstotka vprašanih, medtem ko jih slabih 17 odstotkov še ni odločenih.

Kar 50,7 odstotka vprašanih bi bilo pripravljenih podpreti paket ukrepov bodoče vlade, ki bi vključeval pokojninsko reformo, prodajo državnih deležev v neuspešnih bankah in zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju.