Informacijski pooblaščenec (IP) in Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) zaznavata porast uporabe aplikacij oziroma iskalnikov, preko katerih podjetja pridobivajo elektronske naslove. "Nanje pošiljajo komercialna sporočila, pri čemer ponudniki aplikacij z zavajajočim in nepravilnim tolmačenjem zakonodaje zagotavljajo, da je pridobitev ter nadaljnja uporaba baze elektronskih naslovov za namene neposrednega trženja zakonita," poudarjajo pri Informacijskem pooblaščencu.
Zaradi zavajajočih pojasnil, ki jih dajejo ponudniki aplikacij, preko katerih podjetja zbirajo podatke za izvajanje neposrednega trženja, IP in AKOS opozarjata na pravila, ki jih mora poznati podjetje, ki izvaja neposredno trženje svojih produktov oziroma storitev po elektronski pošti:
(1) Odgovorno je podjetje, ki trži
"Odgovornost za zakonitost pridobivanja ter hrambe osebnih podatkov je na podjetju, ki izvaja neposredno trženje, četudi podatke pridobiva preko iskalnika ali podobne storitve, ki mu jo nudi druga družba," poudarjajo pri IP in AKOS.
(2) Ni razlike med osebnim in službenim naslovom
"Ker je elektronski naslov, ki pripada posamezniku, njegov osebni podatek, in to ne glede na to, ali gre za njegov zasebni elektronski naslov (npr. xy@gmail.com, xy@yahoo.com ipd.), ali njegov službeni osebni elektronski naslov (npr. ime.priimek@podjetje.si, i.priimek@podjetje.si, ime.p@podjetje.si ipd.), mora imeti podjetje, ki izvaja neposredno trženje, pravno podlago za vnos in hrambo tega podatka v zbirki, ki jo uporablja za izvajanje neposrednega trženja," pravijo pri IP in AKOS. "Navedeno ne velja za skupne e-naslove (npr. komerciala@podjetje.si)."
(3) Predhodna privolitev naslovnika
"Podjetje ima podlago za pridobivanje ter hrambo elektronskih naslovov posameznikov v zbirki, ki jo uporablja za namene neposrednega trženja, če so izpolnjeni zakonski pogoji za zakonito pošiljanje komercialnih sporočil," poudarjajo pri IP in AKOS. "To pomeni predhodno privolitev naslovnika sporočila (naročnika oz. uporabnika) oziroma predhodni nakup storitve ali produkta (t.i. mehki opt-in iz 2. odstavka 158. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, ZEKom-1)."
(4) Ni važno, ali je naslov javno objavljen
"Pridobivanje, hramba in uporaba (sicer) javno objavljenih elektronskih naslovov za namene neposrednega trženja ni dopustna brez predhodne uporabnikove privolitve," poudarjajo pri IP in AJPES. "Izjeme so le službeni osebni elektronski naslov uslužbenca ali predstavnika podjetja oziroma druge organizacije, ki ga podjetje ali druga organizacija javno objavi za namen kontaktiranja s podjetjem ali organizacijo v smislu 106. člena ZVOP-1 ter posameznikovi elektronski naslovi, ki so javno objavljeni na drugih spletnih straneh (npr. LinkedIn, Facebook, bolha...), če je njihova nadaljnja obdelava za namene neposrednega trženja opredeljena v splošnih pogojih, ki veljajo glede osebnih podatkov, objavljenih na posameznih spletnih straneh."
(5) Uporaba generiranih e-naslovov
"Pridobivanje, hramba ter uporaba generiranih elektronskih naslovov na podlagi javno objavljenih informacij o posamezniku, npr. generiranje službenega elektronskega naslova na podlagi podatka o imenu, priimku, delovnem mestu ter podjetju, kjer je posameznik zaposlen, ni dopustna, če niso izpolnjeni pogoji iz 3. ali 4. točke," poudarjajo pri IP in AKOS.
(6) Na kaj še mora biti pozorno podjetje
"Pri pridobivanju, hrambi ter uporabi javno dostopnih elektronskih naslovov mora biti podjetje, ki izvaja neposredno trženje posebej pozorno tudi, da so podatki v zbirkah točni in ažurni, organizacije morajo z dolžno skrbnostjo redno preverjati, ali so bili določeni elektronski naslovi umaknjeni s spletne strani organizacije," poudarjajo pri IP in AKOS. "Posameznik lahko zahteva informacije o viru svojih podatkov, zato mora podjetje (za)beležiti vir, t.j. kje in kdaj je pridobilo elektronski naslov. Razlaga, da so 'e-naslov našli nekje na internetu' ne zadostuje."
(7) Pošiljanje sporočil
(8) Le sporočila, ki so relavantna za naslovnika
"Podjetja, ki izvajajo neposredno trženje naj pri pošiljanju komercialnih sporočil na osebne elektronske naslove pošiljajo le takšna sporočila, ki bi po vsebini lahko bila relevantna za naslovnika, npr. sporočilo o novem IT produktu vodji IT v podjetju," poudarjajo pri IP in AKOS. "S tem se izognejo tveganju, da bo naslovnik prejeto sporočilo štel kot neželeno elektronsko pošto (spam)."
Pri IP in AKOS sicer podjetjem in drugim organizacijam svetujejo, naj vsakega e-naslova svojih zaposlenih ne objavijo na spletu.
"Skladno z obstoječo zakonodajo je za namene neposrednega trženja, tudi brez izrecnega uporabnikovega soglasja, dopustna uporaba tistih osebnih elektronskih naslovov uslužbencev oziroma predstavnikov, ki jih pravne osebe zakonito javno objavljajo kot kontaktne podatke za poslovanje s pravno osebo," pojasnjujejo pri IP in AKOS. "Zato je pomembno, da organizacije pazljivo presodijo, katere so tiste osebe, katerih narava dela je takšna, da je objava njihovega e-naslova pomembna za komunikacijo organizacije s svojimi strankami."
Opozarjajo na nevarnost, da na te naslove posledično pride tudi večja količina nezaželene e-pošte, med katero so lahko tudi nevarna sporočila, ki lahko ogrozijo varnost organizacije, np. t.i. phishing sporočila, ki vodijo v zlorabo podatkov, izsiljevalski in drugi virusi.
dezurni@zurnal24.si
Če pišeš na noreply@katerakolidomena.com zagotovo ne dobiš odgovora, ker, kot pove ime, tega naslova ne bere nihče ...
Pazite se tega: noreply@mojaobcina.si (Občina Ljublajna) bognedaj da dobijo tvoj mail, se jih ne znebiš več. Odjava pri njih ne dela. Edina varianta je nastavitev avtomatskega brisanja v pregledovalniku.