Delodajalec je po zakonu dolžan izplačati delavcu regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače v primeru, ko je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta. V primerih, ko delavec pri delodajalcu ni zaposleno celo leto, delavcu pripada regres v sorazmernem deležu. Prav tako se višina regresa prilagodi v primerih, ko je delavec zaposlen za krajši delovni čas.
Delodajalec mora praviloma regres za letni dopust izplačati najkasneje do 1. julija v letu. Izjemoma lahko pride do izplačila tudi po tem datumu, a najkasneje do 1. novembra. Omenjena izjema velja v primeru, ko se delodajalec sooča z nelikvidnostjo, ob pogoju, da zamik izplačila omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Inšpektorat za delo običajno po 1. juliju izvaja usmerjeno akcijo nadzora, s katero preverjajo, ali je bil regres izplačan. Nadzor so letos primarno usmerili k tistim, ki "so v preteklosti že kršili določbe predpisov glede plačila za delo in zaposlujejo večje število delavcev". Pri tem sodelujejo s Finančno upravo RS. "Ugotavljamo tudi, da z uvedbo inšpekcijskih postopkov zavezanci regres v nadaljevanju dejansko izplačajo, v nasprotnem primeru ga verjetno nekateri delavci ne bi prejeli," pravijo na Inšpektoratu RS za delo.
Višina regresa za leto 2024 je znašala najmanj 1.253,90 evra. Regres je neobdavčen do višine zneska povprečne plače v Republiki Sloveniji. Če je izplačani regres višji od zneska povprečne plače, se v dohodnino šteje le tisti del, ki presega znesek 100 % povprečne plače.
Za neizplačilo regresa predvidene kazni
Delodajalcem, ki ne izplačajo regresa, kot je to predvideno, grozijo globe. Zagrožena kazen za delodajalce je od 3.000 do 20.000 evrov. Delodajalcem, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev, se lahko izreče kazen v višini od 1.500 do 8.000 evrov. Predvidena je tudi kazen za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe ter odgovorne osebe v državnem organu ali lokalni skupnosti, in sicer v višini od 450 do 2.000 evrov.
Poleg tega delodajalcu lahko grozijo tudi druge posledice, kot na primer prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev. Prav tako se mu lahko omeji sodelovanje v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.
Več kot 1.400 kršitev glede regresa
Inšpektorji so tako v letu 2023 ugotovili 2.926 kršitev glede plačila za delo. Te kršitve predstavljajo več kot 45 odstotkov ugotovljenih kršitev. Med vsemi kršitvami glede plačila za delo so v 2023 inšpektorji ugotovili 1.432 kršitev glede regresa za letni dopust. Pri tem so v okviru lanske usmerjene akcije nadzora glede izplačevanja regresa opravili 851 inšpekcijskih nadzorov in ugotovili 437 kršitev.
Največ (188) se jih je nanašalo na neupoštevanje roka za izplačilo regresa. Zaznali so tudi kršitve glede minimalne višine regresa (16), glede izplačila sorazmernega dela regresa (28), glede plačilnega dneva za izplačilo plače (28), glede kraja in načina izplačila plače (17). Poleg tega so odkrili posamezne kršitve glede letnega dopusta, zaposlovanja za določen čas, zagotavljanja počitkov delavcem, glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi in še nekatere druge kršitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter drugih zakonov iz pristojnosti nadzora inšpektorata za delo.
Določene primere zlorab je težko dokazati
V praksi inšpektorji opažajo, da "nekateri delodajalci regres izplačujejo v več delih, pri čemer se sklicujejo na likvidnostne težave, ki pa jih ZDR-1 ne definira posebej. Obravnavali smo primere, ko delodajalci, kljub temu da so zaposlenim izplačali regres za letni dopust, tega niso izplačali delavcem, ki jim je med letom prenehalo delovno razmerje pri njih. ZDR-1 sicer ne določa izrecno, do kdaj je treba izplačati regres delavcu, ki se je zaposlil po 1. juliju oziroma delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi pred 1. julijem".
Zabeležili so tudi primere zlorab, ki jih je težko dokazati. Takšni so primeri, ko je delodajalec izplačal delavcem plačo ali regres za letni dopust, v nadaljevanju pa je od zaposlenih zahteval, da znesek dvignejo z bančnega računa in mu ga v gotovini vrnejo. Zaznali so tudi primere, ko so delodajalci izplačali delavcem različne zneske regresa za letni dopust, pri čemer so praviloma v zakonitek roku vsem delavcem izplačali regres vsaj v višini minimalne plače oziroma v višini, določeni v kolektivni pogodbi. V večini teh primerov delodajalci niso imeli sprejeti splošnih aktov ali izdelanih formalnih kriterijev, na podlagi katerih bi delavcem izplačali različne zneske regresa.
Kaj pa, če regresa še kar ni?
Kljub vsemu se lahko zgodi, da delavec ne prejme regresa. Delavec se lahko v tem primeru obrne na delovni inšpektorat, ki sproži potrebne postopke in izreče globo. Svoje denarne terjatve iz delovnega razmerja pa lahko delavec terja po sodni poti na pristojnem delovnem sodišču. S tem seveda nastopijo določeni stroški. V primeru, ko ima oškodovanec sklenjeno zavarovanje pravne zaščite, lahko svojo pravico uveljavlja z njihovo pomočjo. "Zavarovanje krije vse odvetniške in sodne stroške," pravijo pri ponudnikov tovrstnih zavarovanj Zavarovalnici ARAG. Zavarovanje pravne zaščite v službi krije odvetniške stroške, sodne stroške, sodne takse, sodno povprečnino, stroške izvensodnih poravnav in mediacij, stroške prič in tolmačev itd.
Včasih smo rekli, pritoži se na tramvaj komando. Ampak tramvajev ni več. Pritožb pa veliko z ničelnim uspehom. Pa zakaj? Povprašajte Peterleta in osvoboditelje zakaj so ukinili SDK ?