Povprečna izplačana pokojnina v Sloveniji je v obdobju januar–december 2024 znašala 901,51 evra. Če želite, da se vam malo pocedi slina, naj omenim mini primerjavo, kakšno pokojnino recimo prejemajo naši zahodni in severni sosedi. Povprečni italijanski upokojenec prejema pokojnino v višini slabih 1300 evrov, povprečni avstrijski upokojenec pa celo dobrih 1800 evrov.
Temu se sreče spoštovanje starejše generacije, kajne? Že tako klavrno pokojninsko sliko v Sloveniji še dodatno kvari še dejstvo, da so pokojnine absolutno disproporcionalne glede na zneske, ki so jih zaposleni tekom delovne dobe vplačevali v pokojninsko blagajno. Večina je namreč vplačevala bistveno več sredstev, kot jih potem dobi povrnjene v obliki starostne pokojnine.
Glede na to, da je povprečna plača v Sloveniji trenutno nekaj nad 1500 evrov, povprečna pokojnina pa dobrih 900 evrov lahko hitro izračunamo, da osebi, ki bi se danes upokojila (govorim seveda na splošno - točen "padec" se seveda razlikuje od zaposlenega do zaposlenega) z upokojitvijo prihodki upadejo za dobrih 40 odstotkov, kar predstavlja precej hud finančni šok.
O pokojninskem sistemu odloča srednja generacija – skorajšnji upokojenci
Tisto, kar je še posebej zanimivo, pa je to, da o pokojninskih zakonih, o pokojninski reformi in nasploh o višinah pokojinine odločajo poslanci Državnega zbora RS, katerih povprečna starost je okrog 50 let.
Kar malo tragikomično je gledati predstavnike te srednje generacije, kako si zatiskajo oči pred dejstvom, da bodo tudi oni postali upokojenci - z bistveno nižjimi dohodki, kot jih prejemajo sedaj - in ta čas sploh ni tako zelo oddaljen. Oseba, ki je danes stara denimo 50 let, se bo namreč upokojila že čez približno 10-15 let. A petdesetletniki se danes obnašajo, kot, da se to obdobje nahaja tam nekje v naslednjem stoletju.
Če bi človek še razumel mladino v svojih dvajsetih ali tridesetih, ki se jim upokojitev vendarle zdi še precej oddaljena, pa je težje razumeti sprenevedanje srednje generacije, ki se do upokojencev obnaša kot do neke pozabljene manjvredne skupine, ki naj se ji izplača neka miloščina, glede na to, da se ne uvrščajo več med "produktivno delovno silo".
Pravne možnosti ponovne aktivacije upokojencev
Še dobro, da nekateri odločevalci razmišljajo zdravorazumsko in so se "spomnili", da marsikdo v svojih šestdesetih vendarle še ni za staro šaro in lahko s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem krepko zapolni vrzel na trgu delovne sile, obenem pa si izboljša še svojo finančno situacijo.
Upokojena oseba lahko namreč dela tudi potem, ko je že uveljavila pravico do pokojnine, pri čemer določene vrste dela ne vplivajo na samo uživanje pokojnine, niti se zanje ne zahteva vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Take vrste dela so denimo delo v okviru drugega pravnega razmerja (denimo avtorska ali podjemna pogoda), začasno ali občasno delo, osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo.
Koliko lahko te osebe zaslužijo?
Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja. Opraviti je mogoče največ 60 ur dela v enem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa se teh 60 ur opravi pri več delodajalcih. Največ trikrat v koledarskem letu lahko upravičenec opravi tudi največ 90 ur začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu.
Najnižja bruto urna postavka za opravljanje začasnega ali občasnega dela znaša 7,35 evrov bruto, kar pomeni, da lahko upokojenec na tej pravni podlagi mesečno zasluži še dodatno 441 evrov bturo oziroma letno 5292 evrov bruto. Obogatel s tem seveda ne bo, lahko pa bo plačal vsaj kakšno položnico več. Se pa človek seveda vpraša, zakaj sploh obstajajo te omejitve, saj bi lahko vitalen upokojenec brez težav opravil tudi več kot 60 ur mesečno (15 ur tedensko) in ne morem si kaj, da ne bi pomislil, da je imela tudi pri tem predpisu prste vmes "stara dobra slovenska fovšija".
Zgledujmo se po Nizozemcih
Namesto neproduktivne fovšije in omejevanja zaslužka tistim, ki so ga sposobni zaslužiti, se zato raje zgledujmo po tistih, ki upokojitvene zadeve zares obvladajo. Nizozemski pokojninski sistem že vrsto let velja za najboljšega na svetu. To so večkrat potrdile mednarodne primerjave bonitetnih agencij pokojninskih sistemov v številnih razvitih državah. V komaj kateri drugi državi je revščina med starejšimi tako nizka in je razlika med razpoložljivim dohodkom pred in po upokojitvi tako majhna.
To je posledica načina, na katerega je organizirano pokojninsko zavarovanje na Nizozemskem. Močna značilnost nizozemskega pokojninskega sistema je namreč kombinacija tekočega financiranja državne pokojnine ("AOW") kot prvega stebra in kapitalskega financiranja poklicne pokojnine kot drugega stebra.
Nominalna rast povprečnega BDP na prebivalca je bila najvišja od leta 2015.
Sistem, v katerem pokojninski skladi še naprej kolektivno prevzemajo naložbena tveganja v drugem stebru tako pred datumom upokojitve kot med izplačilom pokojnine, zagotavlja dobre končne pokojnine za udeležence. Enako velja za varovanje pred obrestnim tveganjem. Pokojninska sredstva, financirana s kapitalom, znašajo več kot 1400 milijard evrov in dvakrat presegajo nizozemski bruto nacionalni proizvod.
Ta ogromen pokojninski kapital, skupaj z drugimi močnimi značilnostmi, kot so visoka stopnja solidarnosti, skupna delitev tveganja, neprofitni značaj in stalna pozornost nadzoru stroškov, pomeni, da je nizozemski pokojninski sistem trden in ima izjemno dobre rezultate v primerjavi s pokojninami v drugih državah.
Namesto, da glede pokojnin vedno znova izumljamo toplo vodo, se dajmo raje kaj naučiti od tistih, ki najbolj obvladajo! Recimo od Nizozemcev.
Mag. Boštjan J. Turk
))))))))) Preizkusite najnovejše zdravilo za izboljšanje moške moči --- Fun4.top
Tile, ki danes odločajo, si ravnokar pospešeno nabirajo salo za 'hude' čase, pri čemer plača predstavlja le manjši del 'prihodka'. Malokdo lahko namreč še računa na ponovno izvolitev, no, razen onih deset ali dvajset nenadomestljivih SDjevcev in SDSovcev, ki so… ...prikaži večso 'z lastno krvjo' podpisali zvestobo svojima jedrno odgovornima gurujema ne glede na to, kaj ta dva rečeta in kaj naredita.
Črnogorcu povejo , da ima 40 let delovne in da je čas , da se upokoji. On pa je bil zelo proti , ker zakaj za vraga bi za isto delo , dobil pol manj denarja kot pa ga sedaj… ...prikaži večdaj , ko je še zaposlen.