Da resničnostni šovi le niso tako nedolžni, kot se zdi na prvi pogled, potrjuje tudi zmagovalec resničnostnega šova Bar 2, ki je po koncu tekmovanja zapadel v depresijo.
"Tekmovanje sem doživel v precej negativni luči, enako kot večina drugih posameznikov, ki sem
jih spoznal," je povedal
Emil, ki je iz Bara 2 odkorakal kot zmagovalec. Pravi, da se ta negativna izkušnja
pri večini udeležencev odraža kot depresija, s katero se spopadajo še danes, se pravi več mesecev
po koncu tekmovanja. Depresija pa ima več obrazov. Emil je bil tako kar pol leta stalno nemiren,
imel je celo fobijo pred šankom, ko je prišel v lokal. Ta fobija se je pojavila predvsem zaradi
stresa, ki ga je za šankom doživljal v Baru.
"Včasih sem se v realnem življenju počutil tudi izgubljen. Ko prideš ven, si nekako odrezan sam
od sebe, poln si pričakovanj, ki pa niso realna," pravi Emil, ki dodaja, da čeprav vsi
obljubljajo sanje in slavo, je uspeti na tak način izjemno težko.
"Kakor vidim
jaz
, še nihče ni uspel, še nihče ni ničesar naredil," še doda.
Psihologi se strinjajo
|
Zrcalo družbe
|
Resničnostni šovi so zrcalo družbe. Kraljica ameriških pogovornih oddaj Oprah njihovo
priljubljenost pojasnuje tako:
"Krasto, ki nas skomina, si moramo praskati."
|
Psihologi pravijo, da takšna občutja niso nenavadna, saj so okoliščine, v katerih se
znajdejo tekmovalci, umetne – glede na družbeno okolje, v katerem smo odraščali in ki smo ga
vajeni, niso naravne. Okoliščine, v katere so ti posamezniki postavljeni, so lahko za nekatere
izjemno stresne. Človeški organizem prenese le določeno mero stresa. Zato se navadno po tem, ko se
posamezniku ni več treba bojevati (po koncu resničnostnega šova), pojavijo psihične in fizične
težave. Po besedah profesorja razvojne psihologije
Ludvika Horvata se lahko zgodi, da se tekmovalec zlomi:
"V ZDA poznajo pri tovrstnih šovih varščino in neke vrste zagotovilo, da boš dobil psihološko
asistenco, če se pojavi osebnostna kriza." Prav to pa je, kot je dejal Emil, tudi sam
pogrešal, ko je končal tekmovanje. Ker je po koncu resničnostnega šova ostal sam, je, kot pravi, za
psihično rehabilitacijo potreboval veliko več časa, kot bi ga, če bi imel na voljo strokovno pomoč.
Psihološke pomoči sam ni iskal, saj se je po nekaj mesecih vendarle uspešno izvlekel iz
travmatičnega položaja. Na Pro Plusu so dejali, da potrebe po psihologu ni, saj vsem prijavljenim
kandidatom natančno pojasnijo, v kaj se spuščajo. Pred samim šovom imajo z njimi pogovore, na
katerih jim povejo, kaj jih čaka. Psihične težave pa niso slovenska posebnost. Za različnimi
motnjami trpijo tudi v tujini. Zmagovalec portugalskega Big Brotherja je poskusil narediti samomor.
Na spletnih straneh je polno izpovedi nekdanjih tekmovalcev, ki so se po šovih zdravili zaradi
depresije.
Prijave pa še kar dežujejo
Kljub slabim izkušnjam tekmovalcev prijave na tovrstne šove še vedno dežujejo. S Pro Plusa so
nam posredovali podatek, da se je v dveh tednih od začetka prejemanja prijav za novi Big Brother
prijavilo okoli 800 kandidatov. Predvidevajo, da bo številka še narasla, saj prijave zbirajo do
konca tega meseca. Resničnostni šovi so zelo priljubljeni. Kandidati so očitno prepričani, da jim
udeležba v resničnostnem šovu zagotavlja skok v medijski svet znanih, lepih in bogatih ...
Resničnost pa je vse prej kot to.