Sindikat policistov Slovenije je pred časom prejel opozorila, da se v nočnem času ali v nočno patruljo razporejajo policist in kandidati za policiste (nova generacija). "Pravila policije v 91. členu določajo varnostne standarde in sicer, da se v nočnem času, sploh v nočnih patruljah, razporeja dva policista, pooblaščeni uradni osebi. Razporejanje policista in kandidata za policista - nadzornika državne meje tem standardom ne sledi," je za naš portal poudaril predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič.
"Pisali so policista z nekaj let izkušnjami samega s človekom, ki nima niti minute teoretičnega in praktičnega znanja. Ne vem, kako je lahko sploh kdo pomislil, da bi dal enega policista samega v nočno patruljo z nekom, ki nima niti minute delovnih izkušenj. Ravno toliko znanja imajo, kot vi, ali pa ga imate vi še več, le da vi nimate uniforme” pravi Petrovič, ki pri tem izpostavi predvsem varnostni vidik.
“Izrecna prepoved je sicer, da se tega ne sme delati, vendar je do tega vendarle prihajalo. Po urgenci našega sindikata se je to sicer nemudoma uredilo,” pove Petrovič. Kandidati policisti so bili razporejeni na tri policijske uprave, in sicer na upravo v Kopru, Ljubljani in v Novem mestu.
Potrebna je sprememba zakonodaje
Kot v omenjenem sindikatu poudarjajo že dlje časa, je slovenska policija sicer nujno potrebna zakonskih sprememb glede svoje organizacije. Predlog sprememb je že pripravljen, uvrščen med vladna gradiva, vendar na zadnji seji vlade prejšnji teden je izpadel iz dnevnega reda.
S spremembami zakona bi končno dobili zakonsko osnovo za karierni model znotraj policije. Povsem poenostavljeno to pomeni, da bi ves vodstveni kader znotraj policije obvladal vse faze policijskega dela. “Generalni direktor policije, recimo, ne bi mogel postati tisti, ki svojega dela pri policiji ni začel v uniformi,” za Žurnal24.si pove Robert Mravljak, generalni sekretar Sindikata policistov Slovenije.
Poudarja še, da v skladu z obstoječim zakonom lahko generalni direktor policije postane tudi nekdo, ki ima končano katerokoli fakulteto in za seboj ustrezen politični interes. “Ja, aktualni generalni direktor policije Marjan Fank je tipični karierni policist,” pove Mravljak. “V Policiji je zaposlen od leta 1984, kjer je opravljal dela in naloge na vseh ravneh policijskega dela.”
Ločitev policista od uradnika
Pa ne gre le za generalnega direktorja, predlagana novela kot organizacijski zakon policiji nalaga vzpostavitev lastnega kariernega sistema, s katerim se bo policiji zagotavljal strokovni kader, ki bo sposoben vzdrževati kontinuirano stopnjo varnosti državljanom in notranje varnosti v državi, je zapisano v predlogu. “Predvsem potrebujemo zakonsko osnovo, da policista ločimo od uradnika,” pri tem poudari Mravljak.
Tako v Sloveniji kot v tujih državah se izkazuje potreba po gradnji kompetenc policista (policijskega strokovnjaka), ki postopoma napreduje na zahtevnejša delovna mesta; in sicer od izvajalca policijskih nalog do vodje policijske enote ali vodje preiskave. Vsako zahtevnejše delovno mesto zahteva določeno znanje in pretekle izkušnje. "V praksi se pojavljajo tudi izjeme, ki negativno vplivajo na motiviranost policistov zato želimo slednje preprečiti, saj je cilj oblikovanje trdnega sistema," je zapisano v predlogu.
V zakonu naj bi bile jasne določbe, kdo je karierni policist in v nadaljevanju tudi predpisati kakšne kompetence mora izpolnjevati za zasedbo določenih delovnih mest. Po zgledu tujih policij in na podlagi izkušenj slovenske policije želijo pri nas uvesti zaprti karierni sistem, v katerega lahko uslužbenci vstopajo na najnižjih delovnih mestih na podlagi obstoječega formalnega postopka, v nadaljevanju pa jim omogočiti pozitivno izbiro ter motivacijo za gradnjo svoje kariere v skladu s pričakovanji delodajalca.
"Prizadevanja ostalih ministrstev, da bi predlog padel"
“S predlagano novelo bi dosegli začetek, potem bi gradili naprej,” pri tem pove Mravljak. Izpostavi še razočaranje, da vlada na svoji zadnji seji ni obravnavala tega predloga. “V ozadju so močne aktivnosti drugih ministrstev, predvsem finančnega in ministrstva za javno upravo.” Upa, da to ne pomeni, da predlog ne bi šel skozi, saj slovenska policija te spremembe res nujno potrebuje.
“Določeni očitki se pojavljajo, čes da policisti presegamo in obtežujemo javne finance. Vendar poudariti je treba, da policisti nismo tisti, ki ob 7. uri začnemo in svoje delo končamo ob 15. uri,” poudari Mravljak. Ravno karierni model, pravi, pa bo ločil policiste od uradnikov.
Naravnost pove, da bi nekateri v vrstah policije vse te spremembe zapisali kar v kolektivno pogodbo, kar po mnenju Sindikata policistov Slovenije ne bi bilo dobro, saj bi nam v tem primeru karierni model spet ušel in to najmanj za nekaj let.
barbara.barbic@zurnal24.si
Jz sm tud bl za ta sistem pridobivanja kvalifikacij preko dela. Vsi pač niso dobri pri faksu to pa ne pomen da se ne bi znal česa prek dela sčasoma dobr naučit. Boljš to k pa da so potem na sociali.
Ivo, faks ni vse. Sploh pa ne v sedanjem času, ko je vse več ali manj prekopirano in preplonkano. Važne so delovne izkušnje s terena, tega pa vodstveni kader nima, saj je premalo študiral, veliko žural in si kopiral plonkce.
IVO, ALI SI PREPRIČAN V TE TVOJE TRDITVE ???''