Kdo je za obvezna testiranja?

1. Ali ste pripravljeni sprejeti zakon, po katerem bi morali vsi javni uslužbenci ob nastopu funkcije in kadarkoli med opravljanjem javne službe nenapovedano opraviti test za odkrivanje prepovedanih drog v telesu? Če to zahtevajo v Krki, d. d., zakaj ne bi tega zahtevali od nekoga, ki odloča v našem imenu?

DSD: Ni problema, če bi se dalo na neinvaziven način (denimo pregled urina). V nasprotnem primeru bi izvajalec prevzemal vse posledice za morebitne zaplete po injekcijskem zbodljaju.

DeSUS: Menimo, da je test za odkrivanje prepovedanih drog koristen ob nastopu funkcije, kasneje pa v primerih utemeljenega suma, da gre za napake pri delu zaradi uživanja drog.

Državljanska lista Gregorja Viranta: Ne vidimo razloga, da takšnega zakona ne bi podprli, če bi se nanašal na funkcionarje, ne na vse javne uslužbence.

Gibanje za Slovenijo: Da.

Humana Slovenija: Seveda smo za to. Pa še preizkus alkoholiziranosti naj pride zraven, če človek-uradnik deluje sumljivo. Pa dodati redna preverjanja znanja, preverjanja sposobnosti in tako dalje. Če mora biti voznik v tovornjaku vedno trezen, odgovoren in imeti v glavi vse poštimano, zakaj uradniku ne bi bilo treba? Temu se reče osebna odgovornost do sebe in družbena odgovornost do ljudi, drave.

LDS: Vselej, kadar obstaja sum, da je zaposleni v času opravljanja dela pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, torej tudi mamil, lahko delodajalec že danes na podlagi veljavnih predpisov izvede oziroma zahteva izvedbo takega testa.

Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija: Testiranje je poseg v človekovo integriteto in ne more biti opravljeno brez privoljenja. To velja za vsa testiranja. Lahko pa ima odklonitev testiranja posledice, tako kot denimo, če voznik odkloni alkotest.

NSi: S predlogom se strinjamo.

SDS: Da. Poslanska skupina SDS je že v tem mandatu v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, vendar je vladajoča koalicija tak predlog zavrnila.

SLS: V SLS nasprotujemo tovrstnim ukrepom, saj predstavljajo velik poseg v posameznikovo zasebnost in ne ustrezajo standardom konvencije o človekovih pravicah, ki dopušča posege v zasebnost le takrat, ko je to nujno. Z ukrepom nenapovedanega testiranja bi namreč vse javne uslužbence označili za potencialne kršitelje. V SLS se strinjamo z mnenjem informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, ki dopuščajo uzakonitev tovrstnih testiranj le za tiste poklice, pri katerih bi zaradi vpliva substanc lahko prišlo do ogrožanja varnosti, zdravja ali življenj posameznikov.

SNS: To smo v SNS celo predlagali, pa so bili poslanci iz SD, LDS, Zaresa in tudi SLS ogorčeno proti.

SD: Menimo, da bi tak zakon bistveno preveč posegal v zasebnost in ustavno zajamčene človekove pravice 160 tisoč javnih uslužbencev.

SMS - Zeleni: Uporaba drog vsekakor vpliva na posameznikovo psihofizično stanje. Zato si ne želimo, da bi takšni ljudje sprejemali najodgovornejše odločitve v državi in predlagani zakon zato podpiramo. Vendar pa bi ob tem opozorili, da imajo tudi legalne droge in predpisana zdravila premnoge neželene učinke na človeka.

SSN: Javni sektor potrebuje zakonske ureditve, s katerimi bi uvedli nekaj reda v poslovanje. A nismo za to, da se kar počez zakonsko krši človekove pravice do zasebnosti. Uvedbo nenapovedanega testiranja bi zapisali v Kodeks zaposlenih v javnih službah, ki ga država nujno potrebuje.

TRS: Zakaj že?! Mi bi prej predlagali, da mora vsak, ki vstopa v oblastne strukture, opraviti izpit o tem, kaj je država, čemu služi, kje je izvor njene suverenosti ... Stavimo, da 90 odstotkov sedanjih, prejšnjih in bodočih poslank in poslancev nima pojma o tem, kaj je in kaj pomeni, na primer družbena pogodba.

Zares: 35. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. V poseg na področje varovanja pravic zasebnosti v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice sodijo prisilni odvzem krvi, prisilno cepljenje, kot tudi zdravniški posegi nasploh, zaradi česar bi bila lahko ureditev, kot je zastavljena v vprašanju, ustavno sporna. V stranki Zares smo prepričani, da je kakršnokoli kršenje zakonodaje na tem področju v neskladju z moralnimi in etičnimi zavezami, ki jih funkcionar sprejme z nastopom svoje funkcije.

Zeleni Slovenije: Ocenjujemo, da bi bil to nesorazmeren ukrep glede na do zdaj evidentirane težave. Na posebej občutljivih mestih, ki vplivajo tudi na javno varnost, pa je treba že pri zaposlovanju vpeljati najstrožje kriterije, kar mora biti zajeto v razpisih potreb za takšna delovna mesta.

2. Ali se kakšen kandidat zavzema za spremembo odnosa do drog? Kajti zapira se samo male ribe in preganja se samo uživalce mehkih drog. Glede na to, koliko raziskav postavlja pod vprašaj smiselnost zastarelih zakonov, ki se izvajajo, s tem predvsem mislim na uporabo v medicinske namene, kajti dokazano je zelo veliko pozitivnih učinkov, ki so v nekaterih primerih celo boljši in sprejemljivejši kot umetna zdravila (multipla skleroza, slabost, menstrualni krči ...).

DSD: O tem nimamo podatkov. Zagovarjamo spoštovanje zakonov, če so slabi, jih je treba spremeniti ali dodelati.

DeSUS: Smo proti legalizaciji mehkih drog, dopuščamo pa možnost uporabe drog v medicini.

Državljanska lista Gregorja Viranta: Smo za modernizacijo politike do drog, vendar na podlagi utemeljene strokovne presoje, za katero si je treba vzeti dovolj časa.

Gibanje za Slovenijo: Ne.

Humana Slovenija: Odnos države do drog je problematika zase. Če nekomu pomaga na primer olje indijske konoplje zaradi multiple skleroze, mu dajmo/dovolimo zdravljenje z njo in tudi zakone tako uredimo. Smo pa proti temu, da bi zdravili odvisnike od marihuane s samo marihuano, z metadonom, s heroinom. Kot se je navadil, tako naj se odvadi, tako kajenja kot zasvojenosti. Imamo pa dosti strokovnih dobrih služb s tega področja pomoči odvisnikom, ki morajo biti vključene v proces ozdravljenja od odvisnosti.

LDS: V kazenskih postopkih sodišča obravnavajo prekupčevalce, ne uživalce drog.

Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija: Popolna legalizacija bi lahko prinesla negativne učinke v povečani uporabi, zato menimo, da je k temu problemu treba pristopiti previdno. Raziskave, ki kažejo, da ima marihuana tudi zdravilne učinke, bi bilo treba resno preučiti, in če se izkažejo za relevantne, sprostiti zakonodajo glede medicinske uporabe, seveda ob ustreznem nadzoru, da ne bi prihajalo do zlorab.

NSi: Nova Slovenija nasprotuje legalizaciji kakršnihkoli drog.

SDS: Ugotavljamo, da so mnenja strokovne javnosti v primeru legalizacije marihuane v medicinske namene deljena. Medtem ko del zagovarja stališče, da bi legalizacija marihuane lahko imela nekatere pozitivne učinke, drugi zagovarjajo stališče, da je bistveno večje število negativnih posledic. Glede na dejstvo, da jo (oziroma njene sestavine) v nekaterih državah že uporabljajo za zdravljenje različnih bolezni in lajšanje bolečin, bo tudi Slovenija slej ko prej morala zavzeti jasno stališče do legalizacije. Odločitev o uporabi kanabisa v medicinske namene prepuščamo stroki.

SLS: Droge in njihova zloraba vodijo v druge hude prestopke, nasilje, zločine in podobno, zato se v SLS borimo proti lažji uporabi drog, in ne za njo. Tudi v medicinskih krogih lahko pride do zlorabe drog, zato je prav, da so za uporabo v medicinske namene glede drog posebni postopki in evidence. Se pa nikakor ne smemo sprijazniti z navedbo, da se preganja samo uživalce mehkih drog, kajti znano je, da je na tem področju problem predvsem organizirani kriminal.

SNS: Že večkrat smo v SNS predlagali legalizacijo marihuane, kar se počasi dogaja v ostalih evropskih državah. Vendar je pri nas žal tako, da raje preganjajo tiste, ki imajo dve ali tri sadike, kot tiste, ki otrokom prodajajo heroin.

SD: V Socialnih demokratih so prisotne tudi pobude za spremembo odnosa do drog v primeru njihove uporabe v medicinske namene. Razpravo o teh vprašanjih je treba nadaljevati.

SMS - Zeleni: SMS - Zeleni poznamo te raziskave in učinke. Letos smo v Sloveniji gostili gospoda Ricka Simpsona, Kanadčana in svetovno znanega borca za dekriminalizacijo uporabe konoplje, ki je razvil zdravilo iz konoplje in ponuja svoj recept v javno dobro. Zato se zavzemamo za dekriminalizacijo in legalizacijo zdravstvene in osebne in industrijske rabe konoplje. Ta rastlina je v našem prostoru in kulturi prisotna že tisočletja, ponuja ogromno načinov možne uporabe, ne potrebuje opraševanja in posebne nege, je hitro rastoča, zaradi česar je lahko razvojna priložnost za nekatere slovenske regije (uporabna za proizvodnjo papirja, olja, tekstila, gradbenega materiala, goriva ...), zato se bomo zavzemali za širjenje njene uporabe.

SSN: Slovenija pod vladavino dosedanjih parlamentarnih strank ni postala pravno urejena država. V Sloveniji je zato toliko več kriminala in korupcije. Za uspešen boj proti razpečevanju drog je nujno treba vzpostaviti red in preprečiti vmešavanje politike v delovanje pravosodja in represivnih organov, brez tega ne bo nikakršnega uspeha. Nehajmo si zatiskati oči in jasno povejmo, da je tudi del slovenske politike posredno vmešan v kriminalne posle razpečevanja in uživanja različnih drog. Posledice so že vidne v razkroju slovenske družbe in v stotinah uničenih življenj mladih in njihvih staršev. V volilni listi SSN ne vidimo težav v spremembi zakona, ki bi uredil medicinsko uporabo mehkih drog za terapevtske namene, saj se že zdaj uporablja v uradni medicini veliko hujše derivate naravnih in sintetičnih drog, na primer morfij, ki je derivat opija.

TRS: V stranki TRS imamo glede vprašanja gojenja konoplje povsem jasno stališče: industrijska konoplja je visoko perspektivna rastlina v svojem predelovalnem potencialu, še bolj pa v ekološko sanacijskem. Vemo, da je to rastlina, ki izjemno učinkovito razstruplja onesnažena tla. Zavzemamo se za preprostejšo zakonodajo pri njenem gojenju in spodbujamo njeno uporabo v predelovalne namene. Glede indijske konoplje z občutnimi in učinkovitimi vsebnostmi THC pa menimo, da zadeva prav tako ni enoznačna: podpiramo njeno uporabo v zdravstvene in terapevtske namene. Pri tem se sklicujemo tudi na več kot 80 let staro strokovno delo slovenskega zdravnika doktorja Milčinskega in njegovo knjižico.

Zares: Po uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog je konoplja (in THC) v uvrščena v prvo skupino, v kateri so najnevarnejše droge. Njihova uporabnost je dovoljena zgolj v znanstvenoraziskovalne namene, ne pa tudi v medicinske. V Zares – socialno liberalni smo prepričani da bi morali v prvi vrsti urediti to področje in omogočiti njeno uporabo v medicinske namene. V prihodnje bi bila dobrodošla tudi strokovna razprava o smotrnosti tako imenovane legalne samooskrbe s konopljo (točno določena dovoljena posest drog za osebno rabo, prostorska in številčna omejitev). V tem mandatu smo ministrstvo za zdravje tudi vseskozi opozarjali, da se vprašanja oglaševanja, predstavljanja in označevanja izdelkov s konopljo ob pripravi  predloga sprememb in dopolnitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) loteva napačno, zato smo že večkrat jasno nasprotovali namenu prepovedi oglaševanja izdelkov iz industrijske konoplje. Prav tako nam niso znane raziskave, ki bi dokazovale škodljivost proizvodov iz industrijske konoplje na trgu.

Zeleni Slovenije: V Sloveniji moramo najprej več narediti na področju preventive, ko gre za uživanje drog. V praksi to pomeni tudi spremembe v šolskem sistemu. V predmetnikih šol, vključno s fakulteto, mora dobiti več besede skrb za zdravo preživljanje prostega časa in ohranjanje duševnega zdravja.