Tradicionalni pristop temelji na prepričanju, da je zakonska zveza nekaj posebnega, saj je vir življenja, zato mora imeti zakonska zveza moža in žene poseben status. Treba pa je dopustiti možnost, da gre le za tradicionalni stereotip, ki neupravičeno izključuje ostale. Moderni pristop razlaga, da ne more večina, kaj šele država, določati namena zakonske zveze in družine in da mora to dopustiti, če nima škodljivega učinka na druge. Ali gre pri prvem in pri drugem za stereotip, je treba preveriti z logičnim sklepanjem, le notranje konsistentna stališča ne temeljijo na stereotipu, to je lažnem občutku resnice, je v ločenem odklonilnem mnenju na odločitev ustavnega sodišča, da je izključevanje istospolnih pri sklepanju zakonske zveze in posvojitvah diskriminacija, zapisal ustavni sodnik Klemen Jaklič.
"Večina glede ključnega vprašanja – zakaj natančno gre za neupravičeno izključitev istospolne manjšine iz zakonske zveze in skupne posvojitve otrok – še ne ponudi logično-konsistentnega odgovora oziroma se temu z argumentativno praznino izogne," je zapisal Jaklič.
So tudi incestni pari neupravičeno izključeni?
Če bi odločitev večine za "moderni" pristop temeljila na pristopu, da se država nima pravice vmešavati v videnje zakonske zveze in družine dveh svobodnih odraslih, bi to na prvi pogled logično-konsistentno pomenilo, da morajo tudi druge manjšinske skupine svobodnih odraslih imeti to isto pravico – skleniti zakonsko zvezo in posvojiti otroke, pojasnjuje Jaklič in dodaja, da se v ustavnosodni presoji in literaturi "pojavljajo tudi primeri incestnih parov svobodnih odraslih posameznikov ter številni drugi nekonvencionalni pari, ki menijo, da so neupravičeno izločena manjšina".
Nekateri incestni pari so se pripravljeni sterilizirati in tako izničiti argument škode tretjemu, to je potomstvu, ali pa argumentirajo, da so pri konvencionalnih parih, ki prekomerno uživajo alkohol, posledice za potomstvo celo hujše kot pri potomstvu prej omenjene manjšinske skupine, pa nekdo, ki prekomerno uživa alkohol, ni izključen iz možnosti sklenitve zakonske zveze, predstavniki prej omenjene manjšine pa so.
"Jedrni argument "modernega" pristopa, če naj bo konsistenten, na prvi pogled zahteva radikalnejšo spremembo – dopustitev zakonske zveze in možnost posvojitve vsem odraslim predstavnikom nekonvencionalnih manjšin, ki takšno svojo željo izrazijo resnično svobodno in pri tem ne škodujejo tretjim bolj, kot to velja za skupine konvencionalnih parov," je prepričan Jaklič.
Jaklič meni, da bi morala večina pojasniti, kaj je nosilni razlog, na podlagi katerega je prišla do takšnega sklepa. Konsistentna rešitev bi bila omogočiti vsem nekonvencionalnim parom sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok, ali pa da tradicionalni pristop, ki zvezi moškega in ženske pripisuje poseben pomen, ni neupravičeno izključujoč do manjšin.
Morda obstaja tudi tretja pot ...
"Morda obstaja tudi tretja pot, takšna, ki uspe prepričljivo obrazložiti, zakaj so na ustavni ravni izmed raznovrstnih manjših zgolj istospolni pari tisti, pri katerih gre za neupravičeno izključitev iz možnosti sklepanja zakonske zveze in posvojitve otrok. Toda potem je to treba nasloviti in obrazložiti, obenem pa pokazati, kako je morda tudi takšna rešitev (ki izključuje ostale manjšine svobodnih odraslih, ki ne škodujejo tretjim bolj kot skupine konvencionalnih parov) vseeno notranje konsistentna z jedrnim argumentov "modernega" pristopa. Težava je v tem, da večina nobenega od teh, za naše vprašanje odločilnih izzivov ni niti naslovila, niti ni nanje poskusila odgovoriti ob razpravi. S tem zaenkrat ni uspela izkazati, da njena odločitev temelji na golem razumsko-logičnem temelju (ustavno korektnem nosilnem razlogu), kot bi morala, in ne morda le na modernem stereotipu, ki bi bil močnejši od zavezanosti pravni argumentaciji. Sam sem, vsaj ob tako izvotljeni obrazložitvi večine, bolj zadržan," je v ločenem mnenju zapisal Jaklič, ki meni, da obrazložitev odločbe dilem, o katerih je v resnici odločala, ni niti odprla.
"V takšnih okoliščinah (ko interaktivni diskurz z odločilnimi argumenti ni bil vzpostavljen) zagonetko o tem, kateri od pristopov (tradicionalni, moderni ali morda oba) temelji na stereotipu in kateri od teh, ali katera druga različica, zgolj na razumsko-logičnem in notranje konsistentnem temelju (edinem ustavno korektnem nosilnem razlogu), zaenkrat puščam odprto," je še zapisal Jaklič.
dezurni@styria-media.si
In to sedi na ustavnem sodišču...
K.Jaklič je, sam streo tip, doktorati mu nebkoristijo, če ne razume, da imajo ljudje lahko tudi predsodke in homofobijo.
Jaklič je nesterotipno konsistentno janšističen butelj