"Ko sem bil še za pompjerja"

"Ko sem bil še za pompjerja ..." To je začetek pa tudi naslov ene od številnih narodno-zabavnih pesmi, ki govori o prostovoljnih gasilcih. Ti zaradi svoje številčnosti veljajo za slovensko kulturno posebnost. Njihovo število še narašča in je pred 16. Kongresom Gasilske zveze Slovenije, ki bo v soboto, že preseglo 150 tisoč članov.

Zagotovilo varnosti

V poplavah leta 2010 je sodelovalo kar 20 tisoč prostovoljnih gasilcev, lansko jesen pa 12 tisoč. Poleti, ko je zavladala huda suša, so pomagali gasiti številne požare. Tako je denimo požara pri Obrovu in Črnem Kalu gasilo skoraj 1.600 gasilcev z vseh koncev Slovenije. "Brez prostovoljnih gasilcev bi težko obvladali razmere," meni poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. "Globalno segrevanje botruje vse pogostejšim naravnim nesrečam in teh je v prihodnje pričakovati vse več," je prepričan. Vilij Bržan, poveljnik Gasilske brigade Koper, ob tem dodaja, da varnost v Sloveniji temelji na dobrem sodelovanju profesionalnih in prostovoljnih gasilcev.

Varčevanje z varnostjo

"V preteklosti se je že izkazalo, da med gospodarsko krizo podjetja znižujejo stroške tudi na račun požarne varnosti, kar se utegne poznati šele z desetletnim zamikom," opozarja Klarič. Primer so veliki požari v industrijskih obratih po letu 2000 (Gorenje Velenje, Dar Koper, Tekstilindus Kranj), ki so po njegovih besedah posledica varčevanja s protipožarnimi ukrepi zaradi krize v začetku 90. let prejšnjega stoletja. "Podobno lahko pričakujemo, da se bodo trenutne težke razmere v gospodarstvu poznale v večji požarni ogroženosti v prihodnjih letih. Podjetje, ki se bori za preživetje na trgu, se hitro odreče napravi za opozarjanje na prisotnost dima v prostoru," navaja.

Močna organizacija

Gasilska zveza Slovenije, ki združuje čez 1.300 prostovoljnih gasilskih društev, je stara 144 let. V zadnjih petih letih so pridobili več kot 18 tisoč članov. Med prostovoljnimi gasilci jih je 23 odstotkov mlajših od 18 let.