Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je bila v letu 2014 za 17 evrov višja kot eno leto prej, povprečna mesečna neto plača pa za osem evrov. "Od leta 2006 do vključno 2010 se se povprečne mesečne neto plače zviševale za 25 odstotkov, od 2010 do vključno 2014 pa le za štiri odstotke," v svojem letnem poročilu ugotavlja Statistični urad.
Plače rasle do 2010, nato so se umirile
Med dejavnostmi, v katerih so se neto plače od 2010 do vključno 2014 zvišale, so se po podatkih SURS najbolj v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 12 odstotkov. V izobraževanju, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, v zdravstvu in socialnem varstvu ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnotih so se plače v tem obdobju znižale.
Kakšne so bile v 2014 razlike pri povprečnih mesečnih bruto plačah? https://t.co/glEHn45crU pic.twitter.com/xFxawDUVGA
— Statistični urad RS (@StatSlovenija) January 21, 2016
V letu 2014 je (glede na dejavnost) najvišja povprečna mesečna neto plača znašala 1.441 evrov, najnižja pa 704 evrov. "Najvišjo so imeli v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, najnižjo pa v raznovrstnih poslovnih dejavnostih," ugotavljajo na SURSU.
Za 136 ur dela za 168 ur plačila
Zaposlena oseba je v 2014 (dejansko) opravila povprečno 136 delovnih ur na mesec. "Povprečno število ur so opravile osebe, zaposlene v dejavnosti gradbeništvo, najmanj pa osebe zaposlene v gostinstvu," je zapisano v letnem poročilu. "Zaposlena oseba je v 2014 prejela vsak mesec plačilo za povprečno 168 ur, dejansko pa je opravila 80,8 odstotka plačanih ur."
Plače v financah in zavarovalništvu rasle
Primerjava povprečnih mesečnih neto plač po dejavnosti v letih 2006, 2010 in 2014 recimo pokaže, da so se plače v gostinstvu, gradbeništvu in kmetijstvu in gozdastvu med leti 2006 in 2010 povečale, nato pa do leta 2014 ostale na isti ravni. Za razliko od njih so se plače v izobraževanju najprej v letih med 2006 in 2010 povečale, nato pa do leta 2014 zmanjšale, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih pa so se povečevale ves čas. Tako zaposleni v izobraževanju kot zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih se uvrščajo med dejavnosti, v katerih za svojo plačo dejansko opravijo najmanj, okoli 130 delovnih ur na mesec.
Plače starejših dvakrat višje od plač najmlajših
Plače žensk so bile povprečno za pet odstotkov nižje od plač moških, plače najstarejših zaposlenih pa so bile skoraj dvakrat višje od plač najmlajših zaposlenih. "Plače zaposlenih v javnem sektorju so bile povprečno za 330 evrov višje od plač zaposlenih v zasebnem sektorju," še ugotavlja SURS. "Plače visokošolsko izobraženih zaposlenih so bile povprečno za približno 1.2000 evrov višje od plač zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo ter za približno 989 evrov višje od plač tistih s srednješolsko izobrazbo."
irma.hus@zurnal24.si
Samo ne o plačah v RS.