Blejske pletne že več kot teden dni počivajo na suhem na osrednjem privezu v Mlinem pri Bledu, saj pletnarji na ta način protestirajo proti odžiranju posla, ki da si ga je privoščil blejski župnik z novo električno ladjico, s katero je napovedal uvedbo redne in bistveno cenejše prevozniške linije do Blejskega otoka.
Čeprav je zadnje dni na Bledu potekalo svetovno prvenstvo za ženske v hokeju na ledu in čeprav že pred začetkom sezone na Bledu mrgoli turistov, pa tem ne preostane drugega, kot da na otok odveslajo v lastni režiji, tako da si najamejo čoln.
Večini pletnarjev gre nadpovprečno dobro
Izpad dohodka sicer pletnarjev ne bi smel preveč boleti glede na poslovne izkaze zadnjih let. V javno dostopnih evidencah smo preverili, kako jim gre posel od rok. Na upravni enoti Radovljica so nam pojasnili, da so v preteklosti izdali 32 dovoljenj za prevoz po jezeru. Od tega ga imata tudi sporna "župnikova" električna ladjica Sinaj in ladja za oskrbovanje otoka. Odloka o plovbnem režimu, tako sedanji kot novi, ki naj bi pričel veljati v prihodnjih tednih, sicer na jezeru za prevoz potnikov dovoljujeta 23 pleten in tri motorne čolne.
Med tistimi, ki imajo dovoljenja, jih je nekaj v zadnjih letih prenehalo poslovati, nekateri pa imajo med dejavnostmi poleg vodnega prevoza potnikov navedene še druge storitve s področja turizma in širše.
Za leto 2014 (novejši podatki še niso na voljo) je bil najnižji uradni prijavljeni prihodek med prevozniki okoli 5.300 evrov, a je bila to velika izjema, saj so se običajne številke prihodkov pletnarjev gibale nad 40 tisočaki letno. Največ jih je izkazal Anže Logar s 140 tisočaki, ki ima sicer med dejavnostmi vpisano proizvodnjo plovil in je kot čisti poslovni izid za isto leto 2014 navedel le okoli 4.500 evrov, kar je bilo na drugi strani med najmanjšimi zneski glede dobička.
Predsednik čolnarskega društva Pletna Marjan Žvegelj je denimo ob 71 tisočakih v uradnih evidencah zavedenih prihodkov, zasluženih z vihtenjem vesla po Blejskem jezeru, imel prek 41 tisočakov "dobička". Prerazporejeno čez celo leto torej na mesec okoli 3.400 evrov.
Vas mika, da bi še vi imeli pletno? Kar nehajte sanjati ...
Pletnarstvo je skratka donosen posel, a gre za enega najbolj zaprtih cehov v Sloveniji. Skorajda vsi pletnarji so doma iz Bleda ali Mlina, le trije so iz bližnje okolice Bleda. Povečini gre za družine, katerih povezave s prevozom oseb po jezeru se vlečejo že desetletja, če ne stoletja nazaj, pa čeprav ni nikakršne zgodovinske pravne podlage glede današnje pravice do izvajanja pletnarstva. Dedna pravica do pletnarjenja uradno ne obstaja!
Kočijaži plačujejo, pletnarji kljub opozorilom sodišča še ne
Matjaž Berčon, direktor občinske uprave na Bledu, je za žurnal24 dejal, da so pletnarji izjemnega pomena za prepoznavnost Bleda in primerljivi z beneškimi gondoljerji. Je pa zanimivo dodal, da sama občina trenutno od samih pletnarjev nima nobenih materialnih koristi, saj pletnarji od svoje dejavnosti ne prispevajo v proračun, tudi postopki glede podeljevanja licenc za priveze so v celoti v rokah radovljiške upravne enote. Kočijaži na drugi strani imajo z občino denimo sklenjeno pogodbo glede uporabe prostora in postajališč, za kar plačujejo pristojbine.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu leta 2011 ugotovilo, da občina Bled ne zaračunava pristojbin za uporabo pristanišč in privezov za čolne in pletne. Občini je že takrat predlagalo uvedbo nadomestila za uporabo privezov in pristanišč.
S pisnimi vprašanji glede delovanja pletnarjev in njihovih prihodnjih načrtov glede vnovične splovitve ladjic smo se prek Turističnega društva Bled obrnili tudi na sekcijo pletnarjev, a niso želeli odgovarjati.
"Zgodovinske pravice" v resnici zelo mlade in priborjene s trmo in protesti
Časopis za slovensko krajevno zgodovino je leta 1984 podrobneje predstavil zgodovino "čolnarjev" in izvor te dejavnosti v vasici Mlino pri Bledu. V fevdalnih časih so bili za oskrbovanje proštije na otoku zadolženi prebivalci Mlina, saj je od tam najkrajša vodna pot med kopnim in otokom. 19. stoletje je bilo zelo burno, potem ko je briksenška škofija takrat celotno blejsko posest prodala, hkrati se je na Bledu množičneje pričel pojavljati turizem. Takrat se je pričel obširneje pojavljati tudi prevoz obiskovalcev na otok, ki so ga nudili domačini iz Mlina. 19 lokalnih čolnarjev je leta 1894 z ostrimi protesti prvič doseglo, da je takratni lastnik jezera, avstrijski trgovec A. Muhr z njimi sklenil dogovor ter jim dovolil izkoriščati jezero po določenih pravilih, med drugim izvajanje prevoza oseb s plitvimi čolni - pletnami.
Po letu 1945 in podržavljenju jezera (že pred vojno je bilo sicer odkupljeno s strani Dravske banovine) so ostali brez dela, a so s trmo izsilili dogovor, po katerem so državnemu podjetju posojali pletne ali celo sami opravljali prevoz zanj. Leta 1973, po celostni obnovi Blejskega otoka, je sledil nov upor, ko so želele oblasti na jezero uvesti dva motorna čolna za prevoz potnikov na otok. V odgovor so pletnarji zvlekli svoje čolne na obalo in jih priklenili z verigami, da se ne bi med njimi pojavili stavkokazi. Po dolgem prigovarjanju so z oblastmi dosegli dogovor in čolne spet spustili v vodo, izkazalo pa se je, da lahko od dodatnega vala turistov živijo vsi.
Zgodovina se ponavlja, na Bledu se je leta 2016 spet pojavil nekdo, ki bo po mnenju pletnarjev kradel prigaran, a zelo obilen kruh.
PREBERITE ŠE:
andrej.leban@zurnal24.si
Zadni stavk je v celoti naslednji: Prad par leti je dnevni časopis v soboto čez dve strani objavil mnenje enega od vodilnih oseb v turizmu v Sloveniji,da za blejski turizem največ naredi župnik.
Ti vidijo samo denar, da so veliko predragi pa ne vidijo,... ker bi radi obogateli na čuden hiter način...ne grem več na Bled...dokler ne bo vse ceneje..
Potem pa pri taki ceni pojdi z družino na otok ;-\