UKC Ljubljana: za tisoč zdravnikov skrbi dva tisoč birokratov. Ni čudno, da ni učinka.
Žurnal24 main
Franjo Bobinac iz Gorenja, ki ima pod sabo približno toliko ljudi kot Simon Vrhunec v ljubljanskem kliničnem centru, si verjetno ne zna predstavljati, da bi delovni čas pri njih še vedno beležili kot v kameni dobi: ročno in nato te ure ročno seštevali. Avtomatično beleženje delovnega časa so v Gorenju uvedli že v socializmu, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. To pač prinese red v hišo, kjer dela veliko ljudi. Kar težko si predstavljam, koliko administratork je zdaj potrebnih, da s svinčnikom in papirjem vsak dan nadzirajo okoli osem tisoč ljudi v kliničnem centru: kdaj pridejo v službo, kdaj gredo, koliko od tega je bilo rednih ur, koliko še dežurstev, pa koliko nadur in podobno. In kako adrenalinsko je nato šele prve dni v novem mesecu, ko se bataljon uslužbenk v računovodstvu loti izračunavanja plač. Še dobro, da zaposleni v UKC plače na plačilni dan tudi dobijo. Ja, to se dogaja v dobi sodobnih tehnologij. Ker UKC v zadnjih dvajsetih letih pač noben minister očitno ni upal zaukazati, da tako pač ne gre.
Zmeda. In tako se pri nas v zdravstvu sodobnih menedžerskih metod skoraj povsod učinkovito otepajo. Tudi ko je šefovski stol zasedel čisto sposoben in obetaven Vrhunec, so bili obeti hitrih sprememb kmalu pokopani. In tako imamo v UKC z osem tisoč zaposlenimi – le nekaj več kot tisoč zdravnikov, pa dva tisoč postelj in prav toliko – ja, dva tisoč zaposlenih v “nezdravstvenih dejavnostih”. Kaj delajo? Očitno zmedo, saj medtem ko zdravniki rešujejo življenja, naš osrednji klinični center propada in se utaplja v rdečem.
Hecno pa je ko ima zdravnik toliko delovnih ur, da spi le 3 ure na dan.Da so dežurne ure plačane precej več od navadnih se ve. Ampak taka nategovanja belih halj so pa preveč. Ti pametnjakoviči nas izsiljujejo in… ...prikaži več se delajo norca iz nas.