Boj za poštenje ali friziranje evidenc

Nenavadno je, da se v enem letu kaj podvoji. Nenavadno je, da je zavod za zaposlovanje letos zaradi kršitev obveznosti iz evidence izbrisal dvakrat več ljudi kot lani, zakonodaja pa se medtem ni spremenila. Zelo verjetno je razlog za več izbrisov več nadzora, cilj pa čim lepše evidence brezposelnosti. S tem načeloma ni nič narobe.

Vsak ve kakšno zgodbo o brezposelni mami, ki ima otroke ves dan v vrtcu, saj je brezplačen, ker nima plače in ker dobiva socialno podporo. Medtem ko so otroci v vrtcu, ona pije kavo, se ves dan sprehaja sem in tja, poleti pa gre na bazen. Na pamet ji ne pade, da bi se za minimalno plačo kje zaposlila. Medtem pa druga za nizko plačo hodi v službo, plačuje vrtec in je na koncu bolj ali manj na istem kot prva. Ali o človeku brez srednje šole, ki pravi, da za 700 evrov že ne bo hodil v službo.

Pravna država. Dolžnost države je, da poskrbi, da se bolj izplača delati kot biti doma. In da se izplača biti pošten. Dvomim, da je to mogoče samo s spodbudami in brez sankcioniranja. Redkokdo namreč tako ljubi predpise, da jih spoštuje zaradi njih samih in ne zaradi strahu, da bi ga dobili. Ali boj za pravno državo nujno pomeni, da iz evidence izbrišeš brezposelnega, ker se ni oglasil na telefon? Težko rečem. Najbrž tudi. Toda dokler v parlamentu sedi poslanec, ki je bil (nepravnomočno) obsojen, ker je na svoj izpit iz nemščine poslal nekoga drugega, pa drugi, ki je prijavi za službo priložil kupljeno ponarejeno spričevalo, je lekcijam pravičnosti malemu človeku težko ploskati.

Komentar se navezuje na članek Kam izginjajo brezposelni.