Hitrostna omejitev za begunce: 50 na uro

Boštjan Tacol

Glavni argument vlade za postavitev ograje je po besedah Cerarja prizadevanje za preprečitev humanitarne katastrofe, do katere bi prišlo, če bi v Slovenijo vstopale take množice beguncev, ki jih naša država ne bi mogla oskrbeti. "Ne smemo dovoliti, da se na našem ozemlju zgodi humanitarna katastrofa," je dejal Cerar. Slovenija bo z ograjo omejila dotok množici beguncev, napovedujejo. Tore bo, ko bo izpolnjena dnevna kvota, mejo zaprla. Humanitarna katastrofa se bo dogajala na drugi strani bodeče žice, kjer ni šotorov, hrane, vode, stranišč, kjer bodo begunci prepuščeni zgolj omejeni pomoči humanitarcev. Od tukaj seveda ni daleč od poskusa, da množica ljudi, ki je na poti doživeli že marsikaj, skuša na silo vdreti čez ograjo. 

Da je ograja namenjena preprečitvi humanitarne katastrofe in zagotavljanju varnosti, je torej  sprenevedanje. Edina humanitarna poteza v tem trenutku bi bila prevoz beguncev proti ciljnim državam, vendar Slovenija tukaj naleti na "tehnično oviro" na svoji severni meji.

Avstrija je napovedala, da bo dnevno sprejemala največ šest tisoč beguncev. Gre za posledico napovedi Nemčije, ki na vstopil omejuje sprejem beguncev na 50 na uro (!). Pretok se je torej začel ustavljati v ciljni državi, države Evropske unije pa so zaradi različnih nacionalnih interesov, ki jim botrujejo različne težave z begunci, nesposobne sprejeti skupno politiko glede sprejemanja beguncev. Nemčija je situacijo zaostrila še z napovedno, da bo ponovno uveljavila Dublinski dogovor in v države EU, kjer so jih prvič popisali, z izjemo Grčije, začela vračati begunce. To bi za Slovenjo, ki je prva država EU na balkanski poti, ki popis dokaj natančno izvaja, lahko pomenilo, da ji Nemčija vrne na deset tisoče ljudi. 

Kam bi jih Slovenija namestila, se seveda ne ve, glede priprave zimskega nastanitvenega centra, že nekaj tednov velja informacija, da "potekajo ogledi možnih lokacij." Torej ga ni in se ga še ne pripravlja.

Vlada je očitno vse sile usmerila v nakup in postavitev ograje za katero upa, da jo bo rešila najhujšega, čeprav je znano dejstvo, da množic beguncev tehnične ovire doslej niso ustavljale. Tajnost s katero Slovenija postavlja prepreke, kaže na to, da je manever usmerjen proti Hrvaški, glede katere vlada priznava, da nima nobenega zagotovila, da bo begunce privažala najavljeno. Seveda tudi ni pričakovati, da bo Hrvaška sama zmogla breme in dlje časa gostila več tisoče beguncev,  zato je čisto mogoče, da bo spet našla pot, kako jih spraviti čez zeleno mejo, kjer ne bo žice. Ljudje bodo torej spet bodisi tavali po poljih in travnikih, bredli po rekah ali plezali čez bodečo žico. Humanitarna katastrofa.

Slovenija bo morala, če bo hotela, da ograja "deluje",  zagotavljati vedno več in več vojakov in policistov. Ograje bo vedno več, vedno višja bo in vedno bolj trdna. 

Hkrati Slovenija upa, da se bo zaradi omejevanja beguncev na naši meji in prihoda novih tisočev za ukrep postavljanja ograje odločila tudi Hrvaška, da bo temu sledil še domino efekt v Srbiji, nato Makedoniji, Grčiji ... vse dokler ne bodo ograje na celotni balkanski poti ter drugih alternativnih poteh in težava z begunci rešena tako, da bodo ostali tam daleč, daleč od naših oči. Če se torej zdi, da je ograja rešitev kakršnega koli problema, je tukaj dogovor: "Kdor se iz zgodovine ničesar ne nauči, je obsojen, da jo ponavlja."