Ja, vse je v glavi. Če pustimo ob strani statistične podatke in le pogledamo malce naokrog, je kriza očitno res mimo. Pa ne le zaradi super volilnega leta prihodnje leto - mešalci brnijo povsod . Ne gre za to, da res živimo bolje, vse je neka placebo predstava. Samo zaradi strahu pred neko globalno črnino, o kateri prav zares nimamo pojma od kot se privleče, smo spremenili svoje navade in nenazadnje tudi svet okoli sebe. Na bolje, a le za kratek čas. Nek gradbeni inženir mi je pred časom razlagal, da je bila cena za gradnjo hiše do tretje gradbene faze pred krizo v povprečju 75 tisočakov, pred dvema letoma pa neverjetnih 25. Zdaj ta znaša že 45 tisoč in verjetno raste iz dneva v dan. Inflacije praktično ni, v prvi polovici leta pa so glede na enako obdobje lani gradbeni stroški za nova stanovanja (vsaj statistično gledano) zrasli za 4,3 odstotka. Stanovanja so seveda nekaj drugega, ker hiše v večini primerov gradijo manjša podjetja in jih je več, zato tudi cene lahko nihajo, a tudi to je nek pokazatelj. A so se realno plače res dvignile za 4,3 odstotka, se je za toliko podražil material? Plače delavcev brez dvoma ne, v večji meri gre za tisto dodano vrednost, ki ste jo vi pripravljeni plačati, ker vas ni več strah. V primeru hiše tudi sto odstotkov in več, ker so cene danes pač takšne. Ker ob tem pozabljate, da je vsaka stvar vredna le toliko, kolikor je za njo nekdo pripravljen plačati.
Drugo je seveda to, da je kriza vzela nekatera dobra podjetja, ki so dostojno plačevala delavce in vsaj skušala poravnavati tudi druge obveznosti in so bila ravno zato na meji. Torej tistega masla, ki ga je na koncu nekdo postrgal z vrha kolača ni bilo veliko, da bi lahko znižala ceno svojih storitev na nivo konkurence, kjer je bilo masla za izvoz. In ta, druga, se zdaj lahko debelijo še bolj, ker je konkurenca umrla od lakote. Kriza torej ni prečistila trga, kot bi si želeli, hkrati pa je vrata odprta še nekomu. Povpraševanje raste in vrzeli poskušajo z nizkimi cenami zapolniti razni čez noč vznikli mojstri... Pred kratkim sem imel na mizi primer dveh upokojencev, ki sta se preselila iz hiše – torej najela stanovanje in na primerjam.si izbrala najcenejšega ponudnika za menjavo vrat in oken. Reklamacija je bila dolga tri strani – začelo se je z napačnimi merami in dvojnim razbijanjem sten, končalo pri izdelku, ki ga sploh nista naročila. Seveda sta upokojenca tarnala, da se v podjetju nihče že več tednov ne oglasi, da sta plačala avans in da ne vidita več izhoda.
Pa sem skušal pomagati. Ker tudi sam nisem dobil nikogar, sem pač poslal novinarska vprašanja na to »Eko« firmo in glej ga zlomka, direktor me je poklical po tridesetih sekundah. Seveda je jokal, da so pač delavci nesposobni in da so naročniki težavni, da so se zaradi pritožb umaknili iz primerjalnikov ponudnikov itd. Prosil sem ga naj zadevo z naročnikom takoj uredi in da bo zame s tem zgodba končana. Seveda je obljubil in za nameček želel še ponudbo za oglaševanje, ki je, ker temu v našem poklicu čisto preprosto rečemo podkupnina, ni dobil. Da skrajšam, seveda ni držal obljube in naročnika sta uspela uveljaviti približek tistemu, kar sta naročila, šele po prijavi na tržni inšpektorat, ki sem jima jo tudi svetoval. Nihče pa jima ne bo povrnil najemnine, ostalih stroškov in seveda živcev. Aha, mimogrede, ko sem preverjal na primerjaj.si, če je ta ponudnik res samovoljno umaknil svoje storitve, so tam pojasnili, da so jih zaradi številnih pritožb sami vrgli ven. Zdaj se, kot vam bo kmalu razkrila moja kolegica, z njim ukvarja tudi policija.
Vsak je imel že kdaj izkušnjo s takšnimi mojstri, vendarle pa so te danes veliko bolj pogoste, če sploh ne omenjam Val marketinga. Vsi bi radi, da je krize konec, ker je je konec tudi pri sosedu. In ker ne živijo nič bolje, le strah jih ni več, si danes (namesto, da bi se zaleteli v nova vrata pred dvemi leti) lahko privoščijo le šalabajzerje. Zakaj tega ne uredi država, inšpekcija, zakaj, zakaj zakaj...? Najprej pamet v roke!