Slovenija > Komentarji in kolumne
41 ogledov

Lažje odpre denarnico kot najde voljo

Vsaj nekje se ne ustavi pri denarju. Razen če gredo starši raje po nakupih ali kupijo tablico.

kolumnisti 14.06.11, Maja Kalan, novinarka Zurnal24, foto: Anze Petkovsek | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Veseli me, da ekipa profesorja Strela ugotavlja, da gibalne sposobnosti otrok po Sloveniji niso različne zaradi ekonomskih razlik, temveč zaradi drugih dejavnikov, na primer ozaveščenosti. Tako lahko mirne vesti opravimo z argumenti, da zunajšolske dejavnosti stanejo in si jih zato vedno več staršev ne more privoščiti. Kakšno olajšanje.

 

Brezplačno. Na srečo igra zemljo krast čisto nič ne stane. Prav tako ti loviš, skrivalnice ali sprehod po gozdu. Prehud finančni zalogaj ni niti kaka žoga, kolebnica ali celo rabljeno kolo. Morda boste rekli, da si odprave v Nepal ne more privoščiti vsak, toda za test samega sebe niti ni treba na drugi konec sveta – saj vendar živimo na obrobju Alp. Možnosti so torej na dlani, zatakne pa se lahko pri volji. Bo učitelj telovadbe znal motivirati učence, da se zunaj šolskega urnika z njim odpravijo na bližnjo vzpetino? Je sploh pripravljen to narediti? Je na šoli ravnatelj, ki prisluhne predlogom zaposlenih in z njimi dejavno išče rešitve? Ali pa je morda tak, ki v vsakem predlogu vidi oviro ter tako ob 15. uri raje ugasne računalnik in zaklene pisarno? Pa seveda starši. Seveda obstajajo taki, ki otroke po službi nemudoma odpeljejo na zrak. A kot ugotavlja profesor Strel, je takih za doseganje dobrega povprečja premalo. Ker se številni sami sebi zdijo preutrujeni. Ker je otroku lažje pod roke potisniti tablični računalnik (“Pa saj se izobražuje!”). Ker je treba konec tedna nujno po nakupih, saj prej ni bilo časa. Naj jim čim prej postane jasno, da bi se morali gibati ne le zaradi otrok, temveč tudi zaradi sebe.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.