Ločujem in drago plačujem

Zakaj bi za projekt sortirnice na novomeškem centru za ravnanje z odpadki (Cerod) plačali 25 milijonov evrov občinskega, evropskega in državnega, se pravi našega denarja, če bi jo lahko zgradili po zgledu tistih, ki podobno že imajo, za pol nižjo ceno? Morda zato, ker pred desetletjem in več, ko so načrtovali projekt, še niso slišali za ločevanje odpadkov na izvoru in so predvideli, da potrebujemo ogromno infrastrukturo za mehansko biološko obdelavo (MBO) odpadkov oziroma po domače rečeno prebiranje silne gore mešanih odpadkov. Gotovo morajo obstajati še drugi razlogi, da se novomeška občina, ki za vse dolenjske, belokranjske in posavske občine vodi projekt sortirnice, kot pijanec plota oprijema predimenzioniranega projekta, a ti so nam, navadnim ločevalcem na izvoru, nepoznani.


Špilferderberji. Vsa leta porodnih muk projekta posavske občine opozarjajo, da jih skrbi njegova ekonomika, in ti “špilferderberji”, kot jih je označil novomeški župan Alojzij Muhič, so edini, ki so poudarjali, da želijo poleg okoljsko sprejemljive in gospodarne tudi za občane cenovno ugodno obdelavo in odlaganje odpadkov. Ker mojega gospodinjstva niti najmanjši odpadek ne zapusti nesortiran, mi ni vseeno, kakšna bo cena obdelave odpadkov na položnici, ko bo zgrajena MBO. Če bo tako visoka, kot napovedujejo posavski župani, bodo odgovornost za to nosili tisti dolenjski in belokranjski župani, ki so se včeraj na sestanku brez posavskih odločili za današnji podpis izvajalske pogodbe