"Morda se staram in imam manj energije, zdi se mi, da je vsaka generacija hujša!"

"Ne vem, ali se samo staram, pa imam zato manj energije, a zdi se mi, da je vsaka generacija hujša. Pred dvajsetimi leti nismo imeli niti pol toliko incidentov, kot jih imamo danes," mi pove učiteljica z več kot 30 leti delovne dobe.

In ni edina – podobne zgodbe pripovedujejo tudi precej mlajše pedagoške delavke, ki so v to delovno okolje šele vstopile in zagotovo nimajo "polnega kufra" glasnih otrok. Od preklinjanja, do zmerjanja učiteljev in ostalih zaposlenih, fizičnega nasilja nad sošolci, pa tudi nad njimi … Ob tem je zanimivo, da je večini skupen prav epilog – ko so za neprimerno vedenje povedale staršem dotičnih otrok, so v ogromno primerih doživele hladen tuš. Zanikanje, opravičevanje, včasih celo jeza nanje, da otrok niso zmožne ukrotiti.

Ne le nasilje, tudi umori in posilstva

Kruti incidenti se dogajajo povsod po Evropi, spomnimo na umor 12-letne Luise v majhnem nemškem mestecu Freudenberg, ki sta ga zagrešili njeni prijateljici, stari vsega 12 in 13 let. Ena od njiju naj bi bila celo njena najboljša prijateljica. Luise sta dekleti ubili iz maščevanja zaradi prepira na družbenem omrežju TikTok. Zabodli sta jo kar 32-krat, nato pa poklicali njene starše in se jima zlagali, kako ne vesta, kam je Luise izginila in jima potožili, kako ju skrbi zanjo.

Tudi drugi primer prihaja iz Nemčije. 10-letna Lena je bila umorjena v zavodu za varstvo otrok in mladostnikov na Bavarskem. Za umor naj bi bil odgovoren 11-letni deček, ki je prav tako prebival v zavodu. Prisotni so bili tudi znaki spolnega nasilja.

Nazadnje nas je pretresel strelski pohod 13-letnika v Srbiji, v katerem je umrlo devet ljudi, a kmalu so podobne grožnje, na srečo neuresničene, sledile tudi v Trbovljah. Šlo je za grožnje s strelnim orožjem - ravnateljica je povedala, da so v preteklosti že večkrat prejeli podobne grožnje, a da so v trenutni situaciji vse skupaj jemali še kako resno.

Ne smemo pozabiti niti na nedavni incident v Celju. Tudi ta bi se lahko končal tragično, saj je eden od prisotnih napadalke celo spodbujal, naj žrtev potisnejo čez ograjo na strehi nakupovalnega centra.

Do konca aprila policija obravnavala že 154 kaznivih dejanj medvrstniškega nasilja

Podatki policije sicer kažejo, da bi letošnje leto znalo biti rekordno, kar se tiče kaznivih dejanj mladoletnikov, a ob tem velja spomniti, da v Sloveniji po določilih Kazenskega zakonika osebe, ki še niso dopolnile 14 let, niso kazensko odgovorne. To pomeni, da je statistika na tem področju nekoliko luknjasta, saj mlajših od 14 let kot storilcev ne zajema.

Kakorkoli - če je bil leta 2021 zaznan padec tovrstnih kaznivih dejanj (kar je značilnost za večino kaznivih dejanj na splošno), je število obravnavanih dogodkov v letu 2022 naraslo in se približalo številu, ki je bilo značilno pred ukrepi za zajezitev covida-19, pojasnjujejo slovenski policisti.

Lani so tako obravnavali 308 kaznivih dejanj na področju medvrstniškega nasilja, leta 2021 220 primerov, leta 2020 306, leta 2019 399, leta 2018 pa 272 primerov.

Letos so do konca aprila obravnavali že 154 tovrstnih kaznivih dejanj, so povedali.

Internet prinesel "nove dimenzije medvrstniškega nasilja"

Najpogostejše obravnavano kaznivo dejanje je bilo lani nasilništvo, sledi povzročitev lahke telesne poškodbe, grožnja ter prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva.

"Slednje kaznivo dejanje je povezano z internetom, z medsebojno komunikacijo in družbenimi omrežji, kjer si mladoletniki med seboj pošiljajo intimne fotografije in se te fotografije razširijo, ali razširjajo posnetke oz. fotografije spolno zlorabljenih otrok, ali pa so žrtve drugih mladoletnikov, ki jih preko družbenih omrežij nagovorijo, da pošljejo intimne fotografije in jih potem z njimi izsiljujejo," razlagajo na Generalni policijski upravi, kjer opozarjajo, da je internet, ob hkratni razširjenosti elektronskih naprav in mobilne telefonije, prinesel "nove dimenzije medvrstniškega nasilja".

"Tako je lahko žrtev istočasno tudi žrtev neposrednega nasilja," pravijo – vse to pa nekdo posname in objavi še posredno nasilje, ki je dalj trajajoče, tovrstnih posnetkov pa skoraj ni mogoče umakniti z interneta, saj se hitro razširijo med vrstniki.

Vlada povečala prisotnost policije v šolah

V sklopu dejavnosti za zagotavljanje varnega okolja bo danes v šolah dan kulture nenasilja in strpnosti, je sklenila vlada, ob tem pa so v šolah povečali prisotnost policije, z ravnatelji pa z namenom odkrivanja in obravnavanja nasilja v šolah potekajo sestanki.

Učitelji bodo z različnimi aktivnostmi odprli prostor za pogovore o nenasilni komunikaciji, čustveni odpornosti in ustreznih odzivih pri soočanju z nasilnimi dejanji.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je ob tem priznal, da učitelji zaznavajo porast duševnih stisk mladostnikov, ki se včasih izražajo tudi v obliki nasilnih dejanj. Stiske so se stopnjevale predvsem v času epidemije koronavirusa, v šolah so zato povečali število svetovalnih delavcev.

Je čas za spremembo kurikuluma?

A vse navedeno deluje zgolj kot gašenje požara, ne pa sistemsko reševanje problema. Ob vseh strateških svetih, ki jih zadnje čase ustanavlja vlada, med drugim tudi strateški svet za prehrano, ki se ukvarja s pripravo novih prehranskih smernic za otroke, bi bil morda čas, da temeljito premislimo, kakšne so naše prioritete in kam želimo priti kot družba. Če nas tako skrbi, ali otroci zaužijejo dovolj sveže zelenjave, bi nas lahko še pošteno bolj zaskrbelo, kaj počnejo, ko odraslih ni v bližini.

Če se osnovnošolci zdaj že na razredni stopnji učijo angleškega jezika in računalništva (kar je, glede na čas, v katerem živimo, seveda smiselno), je morda napočil čas, da premaknemo tudi starostno mejo za učenje etike, medsebojnega sodelovanja, osnovnih človeških vrednot. Etika sicer po kurikulumu pride na vrsto šele v sedmem razredu, pa še to le za 35 šolskih ur ter v kombinaciji z državljansko in domovinsko vzgojo.

Ko je to eden od državljanov, sicer že leta 2020, preko spleta predlagal vladi, so mu odgovorili, da so "posamezni elementi, kot ste jih zapisali, že vključeni in smiselno upoštevani v posameznih predmetih, ki se izvajajo v osnovni šoli. Elementi kot so spoštovanje, odgovornost, bonton, odnosi pa izhajajo tudi iz ciljev vzgoje in izobraževanja, ki so določeni v področni zakonodaji, zato so sestavni del pedagoških načel učiteljevega dela. Spoštovanje, odgovornost in kulturo komuniciranja šole razvijajo znotraj obveznega in razširjenega kurikuluma ter skozi dejavnosti v okviru različnih projektov. Omenjene elemente vsebujejo tudi posamezni izvedbeni šolski dokumenti, kot na primer vzgojni načrt in pravilnik šolskega reda".

Morda pa je čas, da odgovorni še enkrat razmislijo – je to dovolj? Kakšna bo naslednja generacija?

nina.sprohar@styria-media.si