Za začetek - do sedeža na osrednji proslavi dneva državnosti Slovenije 24. junija je avtor prišel po 9 stikih z varnostniki. Zapore, preusmerjanje, tralala. Spotoma je bilo slišati marsikaj čez policiste, ki so stali za ograjami, nekatere pa so letele tudi na vojake – fašisti, vojaška-policijska država, nekateri so tudi preklinjali in se drli. Uniformiranci bolj ali manj ignorirajo. Med proslavo en protestnik začne nekaj vpiti po megafonu.
Po proslavi je nekaj udeležencev šlo v bližnji bife. Čez ograjo pripombe o privilegirancih. Ko podrejo ograjo, pride mlajša gospodična Nika do mize in reče, da si lahko zastavico nekam vtaknemo. Jezna je na slovensko politiko, vsi smo pokvarjenci in podobno. Nekaj časa debatiramo, potem gre. Ob polnoči greva dva čez Kongresni trg.
Starejši gospod nekaj grdo komentira o zastavici, nato nekaj vulgarnih, dovolj za povišane tone. Po proslavi torej dva osebna verbalna napada samo zaradi slovenske zastavice v roki. Naslednje dni po telefonu vsak pove kakšno osebno zgodbico, od politikov do strokovnjakov, županov ali predstavnikov verstev.
Hecno je, da večina ne razume, za kaj gre – za izvoz ameriškega upora v obliki neoliberalne kulturne revolucije. Za razumevanje je najbolje vzeti Komunistični manifest, objavljen 21. februarja 1848. Po Wikipediji je eno izmed najbolj vplivnih političnih besedil vseh časov, je pa tudi priročnik za revolucijo. Po naročilu Zveze komunistov sta ga napisala ustanovitelja in teoretika komunizma, Karl Marx in Friedrich Engels. Manifest se začne z bojnim klicem: "Strah blodi po Evropi - strah komunizma."
"In ko si napaden, si večinoma sam proti organizirani masi, nihče te ne brani, celo tvoji bližnji se nekako distancirajo, namesto da bi ti stopili v bran. Tiha večina je prestrašena in se ne zna upreti organiziranim pritiskom, zato se sliši samo kričanje jeznih."
Danes v Ameriki, Evropi in Sloveniji blodi strah pred novo revolucijo, s sopotnico nerazumevanja in z nezavedanjem resnosti. Podobno so hkrati podcenjevali in se bali vseh revolucij do sedaj. Vedno pa so se našli taki, ki so opravičevali in mižali, ko so razbijali izložbe, ko so v imenu ideologije poniževali drugače misleče. In seveda – nekateri so to intenzivno počeli.
Če smo zadnje tedne poslušali besede vladajočih v Sloveniji ali Ameriki, so vsi apelirali na strpnost, da moramo ostati kulturni, umiriti zadeve. Na ulicah in po spletu pa ravno nasprotno – ustrahovanje, grožnje, masovke po časopisih in spletnih forumih. In ko si napaden, si večinoma sam proti organizirani masi, nihče te ne brani, celo tvoji bližnji se nekako distancirajo, namesto da bi ti stopili v bran. Tiha večina je prestrašena in se ne zna upreti organiziranim pritiskom, zato se sliši samo kričanje jeznih.
Kaj so značilnosti sedanje revolucije:
- Upor proti vladajoči politiki, ki je videna kot izkoriščevalski razred, ki je ugrabil državo.
- Upor proti policajem, ki so videni kot branilci privilegirancev in izdajalci normalnih ljudi.
- Zahteve po odprtju vseh meja, internacionalizacija upora proti izkoriščevalcem.
- Napadi na inštitucije države kot vojska, policija, državne proslave, politika, nacionalna televizija in radio, jezik in nacionalna identiteta.
- Ideološko poistovetenje posameznikov z vodji revolucije, homogenizacija, pranje možganov.
- Seksualna revolucija.
Ste med tistimi, ki imate Trumpa za neumnega?
Marsikaj od tega je že uresničenega. Kot raziskovalec informacijske družbe pogosto vprašam o inteligentnosti ameriškega predsednika. Okoli 90 odstotkov vprašanih odgovori "podpovprečno", pri čemer objektivni viri kažejo na IQ 140 in kmečka pamet pove, da ob povprečni inteligenci 100 nihče ne more postati predsednik – konkurenca je enostavno prehuda.
Na osnovi anket lahko trdimo, da so zlasti mlajši pod vplivom ideologij, po osebni oceni huje kot med komunistično Jugoslavijo v zadnjih desetletjih. Reklame, komercialne in ideološke ter vpliv ideološko polariziranih medijev so uspeli prodati svojo verzijo
resnice. Ne samo mladi, celo dobršen del profesorjev in sodnikov se postavlja v vlogo zagovornika uporniške ideologije in ne objektivne stroke ter korektnosti.
Za uspešno revolucijo je pomembno dvoje:
1. Vladajoči razred in sistem sta šibka, nesposobna odločnega odgovora. Poglejmo primer, da bi bil v omenjenih primerih verbalnega napada na nosilca zastavice zraven policist – saj ne bi smel zakonito nič narediti, ker je pač šlo za izražanje mnenja, kajne? Polno je besed o škodljivosti sovražnega govora, ko pa smo je bili masovno deležni na proslavi, so večinski mediji to ignorirali.
2. Sistem je dekadenten. Sedanji kapitalizem je dekadenten zaradi več razlogov, med drugim komercializirane globalizacije, ki pretvarja množice v potrošniške ovce, kar pri ljudeh zbuja bes. Ljudje smo po naravi socialna bitja in ko nas kdo dovolj časa posiljuje, pobesnimo in razbijemo vse, pa čeprav pri tem tvegamo celo svoje življenje.
Drugi razlog je naraščajoča razlika med bogatimi in vsemi ostalimi. Po Pikettyju je razlika v zahodni civilizaciji že davno presegla nivo, ki je zgodovinsko povzročil ali vojno ali notranjo revolucijo. Družbeni pritisk je enostavno prevelik, da bi ga bilo možno usmerjati ali pomiriti in bo slej ko prej udaril ven.
"To so vse značilnosti revolucije, za katero je pomembnejša homogenizacija množic kot objektivnost ali poštenost."
Bogati sloj se slepi s tem, da ga ne zanimajo požgane trgovine in uničeni spomeniki, saj oni živijo v svojem elitnem svetu, do katerega množice nimajo dostopa. A revolucija je vsem buržujem do sedaj zavila vrat in srd tudi sedanjim bogatinom ne bo prizanesel.
Večinski mediji v Ameriki prikazujejo razbijanja kot pozitivna, upravičena in mirna zborovanja, uničevanje kipov ameriških pionirjev pa kot upravičena dejanja - in ljudske množice temu verjamejo. Pri tem so bili nekateri padli ameriški velikani tvorci zahodne demokracije, kot jo poznamo tudi v Evropi in Sloveniji, nekateri uničeni kipi pa so pripadali borcem proti suženjstvu. To so vse značilnosti revolucije, za katero je pomembnejša homogenizacija množic kot objektivnost ali poštenost.
"Če se ne strinjaš, da obstaja 10 spolov namesto običajnih 2 ..."
Ne velja pa apriorno obsoditi revolucije. Če je družba preveč gnila, v slepi ulici, jo lahko spremeni edino revolucija. Če štirje policisti lahko klečijo na prekrškarju, dokler ne izdihne, mora biti nekaj hudo narobe s takšno družbo. Če smo preveč tolerantni do dekadence, nasilja, hudobije, do pretiranega bogatenja elit in kopičenja oblasti, izkoriščanja in pehanja mladih v brezizhodnost potrošniške družbe, če je družba preveč notranje razkrojena, premalo odločna in močna, preveč senilna in impotentna, potem … se bo problem rešil drugače kot upajo bogatini in oblastniki.
Opomba: avtor ni član nobene stranke ali ideološke usmeritve, je zagovornik stroke v Državnem svetu.
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.
A jesi ga nasrao , da jesi !
Dr. Gams, dober komentar. Ne strinjam pa se, da revolucija karkoli rešuje. Ona samo ruši!
Se nam vsiljuje ohlokracija (vladavina sodrge, drhali)? Skrajni čas je, da jo zatremo v kali. Ljubljanski kolesarji in udeleženci antiproslave so navadna sodrga!