Spoštovani premier Golob: Zeleni prehod si lahko nekam zataknete!

Pred sedmimi ali osmimi leti, ko te ob pogledu na položnico pri postavki strošek ogrevanja še ni zabolela glava, smo se stanovalci odločili prenoviti fasado našega bloka, ki je bil zgrajen leta 1975. V veliki meri zato, ker je res potrebna obnove, odgovoren lastnik pa svojo lastnino pač vzdržuje, malo pa tudi, ker smo že takrat želeli znižati strošek ogrevanja.

Soglasja etažnih lastnikov (z naložbo se jih mora strinjati 75 odstotkov) ni bilo težko zbrati, pa čeprav je temu sledila tudi odločitev, da se potroji mesečni strošek za rezervni sklad, kjer zbiramo denar za naložbo.

Kmalu smo naleteli na nov zaplet. Naš vhod je namreč le en od petih, ki so med seboj konstrukcijsko povezani. Gre za neke vrste 'ležečo stolpnico' s petimi vhodi, ki tvorijo energetsko celoto. Da bi imeli od nove izolirane fasade koristi vsi, bi se moralo za naložbo odločiti vseh pet vhodov. Če bi projekt izpeljal le en vhod, bi se prihranki, ki bi jih privarčeval eden, razporedili na vseh pet vhodov.  

Iskanje soglasja vseh petih vhodov ni bilo enostavno, kdor je živel v stanovanjskem bloku, bo prepoznal zalogaj. Pa smo se vendarle poenotili. A tu se kalvarija šele začne ...

Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) je pred nekaj leti presodil, da je treba našo ulico oziroma sosesko uvrstiti na seznam kulturne dediščine. Ne bom sodil o tem, ali in zakaj v to nabirko sodi tudi naš skoraj 50 let star 'socialističen' blok. Če tako pravi stroka, bo že nekaj na tem.

Dejstvo pač je, da morajo zdaj investitorji, torej stanovalci dobiti blagoslov ZVKD, da se lahko kakršnih koli gradbenih del sploh lotijo.

Sosedi, ki so se energetske sanacije stavbe lotili nemara ravno v trenutku, ko je ZVKD dobil zeleno luč, da lahko tudi v naši soseski kaže zobe, so se mi kar malce smilili. Polovica bloka je že dobila nov ovoj, ko so varuhi kulturne dediščine ugotovili, da granulacija fasade ni primerna. Nekako so jih prepričali, da so jo obdržali, so pa morali pri drugi polovici upoštevati navodila. Da ima stavba dve različni vrsti fasade stroko, kot kaže, moti manj kot to, da jih niso vprašali za mnenje.

Še bolj smešna, če se zares milo izrazim, je situacija v našem bloku. Pravzaprav pri vseh petih vhodih naše 'ležeče stolpnice'. Z vsemi točkami našega projekta se ZVKD strinja, zanje je sporna le ena, namreč stopniščni jašek, ki ga varuhi kulturne dediščine ne dovolijo izolirati. Razlog: na zunanji strani betonskega jaška so vidni sledovi opaženja, ki bi po namestitvi izolacije izginili.

Ne moti jih, recimo, plesniva fasada, ali da ima stopnišče vsakega od vhodov drugačne barve okna, da so klimatske naprave po fasadi povsem stihijsko nameščene, da imajo nekateri atriji nadstreške, da imajo nekatera okna zunanja aluminijasta senčila, druga rolete ali pa da so balkoni kot čebelnjaki (nekateri zastekljeni, drugi ne; eni s kovinsko ograjo, drugi z granitno; nekateri še v prvotnem stanju, drugi pobarvani s kričečim odtenkom takšne ali drugačne barve) ...

Vsemu temu navkljub je po ocenah ZVKD največja težava, da bi izginili sledovi opaženja, ki jih po skoraj 50 letih na vlagi in soncu tako ali tako praktično ni več videti. Res ne želim biti žaljiv, a ko človek bere njihovo utemeljitev, se zdi, kot bi tekmovali v številu pridevnikov in samostalnikov, ki jih lahko nekdo zapiše v odločbo.

Tako so med drugim zapisali: "Stanovanjski bloki in stolpnice, ki datirajo med leti 1968 in 1979, so bili zasnovani v enovitem arhitekturnem in likovnem izrazu, pri čemer posebno kvaliteto predstavljajo barve, teksture in forme betonskih elementov, ki skupaj tvorijo izjemen likovni učinek. Elementi (vidnega) betona monumentalni stopniščni jaški, balkonski parapeti, - nadstreški, betonska korita in horizontalni zaključki objektov (atika), prevzamejo ključno oblikovno, celo dekorativno funkcijo. BS-7 je pomemben del slovenske urbanistične dediščine šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja in ena od najkakovostnejših stanovanjskih zazidav pri nas."

Morda se sprašujete, zakaj stopnišča enostavno ne izvzamemo iz projekta. Ker po ocenah energetskih svetovalcev stopniščni jašek predstavlja veliko hladilno rebro, zaradi katerega iz stavbe 'uide' skoraj četrtina toplote. Stopnišče od hodnikov ni ločeno z vrati, kar pomeni, da bi se ohlajala celotna stavba.

ZVKD predlaga, da bi stopnišče izolirali z notranje strani. A tudi pri tem predlogu energetski strokovnjaki zavijajo z očmi. Obstaja namreč zelo velika nevarnost toplotnih mostov, kar pomeni, da bi se v notranjih prostorih začeli pojavljati vlaga, plesen in vse, kar temu pritiče. Odkimava tudi upravnik, saj bi se že tako ozko stopnišče ob morebitni namestitvi izolacije še dodatno zožilo in opozarja, da reševalci negibne osebe na nosilih ne bi mogli več odnesti do svojega vozila.

Seveda smo se na sklep ZVKD pritožili. Ministrstvo za kulturo je odločilo, ne boste verjeli, da imamo stanovalci prav. Beton ne sodi med varovane vrednote pri naselbinski dediščini, so zapisali.

ZVKD je nato spet pokazal zobe in v novi odločbi, s še nekaj več pridevniki vztraja pri svojih praktično identičnih stališčih. Etažni lastniki smo se spet pritožili, a ministrstvo za kulturo, ki je o pritožbi odločilo pred nekaj tedni, je tokrat dalo prav varuhom kulturne dediščine.

Kaj sledi? Ne vemo ... Dejstvo so sledeča: nepremičnina je potrebna obnove, stanovalci smo za namen njene energetske sanacije čez palec zbrali 50 tisoč evrov, ki jih zdaj najeda inflacija, nameščanje izolacijskega ovoja na blok je pogoji, kot jih narekuje ZVKD, z naložbenega vidika nesmisel, saj bi bili prihranki pri ogrevanju minimalni, zaradi zgoraj navedenih razlogov odpade tudi izolacija stopnišča z notranje strani.

Pa med tem, ko so mlela kolesja državne birokracije, nismo mirovali. Šli smo k energetskemu svetovalcu Ekosklada, da bi morda dobili kakšen nasvet. Le skomignil je z rameni. Namignili smo mu, da se poigravamo z idejo, da v primeru negativne odločbe na strehi postavimo sončno elektrarno. Vendarle imamo v rezervnem skladu kup denarja. Le odkimal je in odvrnil nekaj v slogu: Če ZVKD komplicira z izolacijo stopnišča, vam prav gotovo ne bodo dali soglasja za elektrarno na strehi.

Draga vlada, spoštovani predsednik in ministri, zadnjih nekaj mesecev praktično ne mine dan, da ne bi kdo od vas omenjal zelenega prehoda. Če si ga predstavljate na zgoraj opisan način, si lahko svojo mantro zatlačite tja, kamor sonce nikoli ne posije. Seveda, vem, da vas v osnovi zanimajo veliki porabniki energije in rešitve na širši, sistemski ravni, a če boste tako zatirali želje in namere tistih, ki bi radi v mozaik tega prehoda pristavili svoj košček, bomo še dolgo capljali za najbolj razvitimi.

david.jug@styria-media.si