Mladi se zaradi kakovosti življenja in stroškov vse pogosteje vračajo domov.
V Prekmurju, kamor se seli, nima niti honorarne službe. Kljub temu se mu selitev preprosto izplača. Najemnine ne bo plačeval, stroški so nižji, službo bo lahko iskal ne le v Murski Soboti, temveč tudi v bližnji Avstriji.
Da ne bo pomote, s tem ni prav nič narobe, če se tako odločiš. Prav tako ni nič narobe, če mladi v iskanju sreče odidejo v tujino. Lahko da se bodo vrnili z novimi znanji in izkušnjami. Če jih bo seveda Slovenija znala sprejeti. Težava je, ker je vse več mladih v to prisiljenih. Pravzaprav so starši trenutno edini zavezniki mladih. Edini, ki rešujejo njihove težave in finančne stiske.
Država nima jasne strategije
Razmišljajo o jamstvu za mlade, ki naj bi vsem mladim omogočilo začasno zaposlitev ali usposabljanje. Medtem pa je brezposelnost med njimi vse večja. Lanskega decembra je bila največja od začetka krize.
Res je, da tudi mladi ne kažejo revolucionarnega duha, glasne želje, da bi kaj spremenili, temveč iščejo kompromise za udobnejše življenje. Vendar mladi so premladi za to. Za svoje sanje bi se še morali boriti.
Če nimaš te sreče, da bi v mestu lahko živel pri starših ali dedoval stanovanje, je potrebno življenje v mestu strateško planirat že v rani mladosti. Ne moreš se kar priselit v mesto, pa potem poceni živet, ne gre.<br… ...prikaži več />Pri strateškem planiranju življenja in odhodkov, pa se da obrestno privarčevati za stanovanje v LJ do 30-35 leta, potrebna je železna disciplina in pamet, ki pa ju slovenčki nažalost nimajo.