“Vsakemu od socialnih partnerjev so bolj pri srcu eni in manj drugi ukrepi. Tako je sindikalni strani bolj pri srcu paket ukrepov za zmanjševanje segmentacije na trgu dela in imajo pridržke do paketa ukrepov za povečevanje fleksibilnosti. Obratno je pri delodajalcih,” je tik pred finišem pogajanja o reformi trga dela dejal minister za delo Andrej Vizjak.
Paket s socialnimi partnerji usklajenih amandmajev k obema zakonoma reforme je že vložen v parlament. Danes bo obravnavo obeh – zakona o delovnih razmerjih in sprememb zakona o urejanju trga dela – začel pristojni državnozborski odbor. Pogajanja se bodo po zagotovilih ministra kljub temu nadaljevala do 26. februarja, ko se izteče rok za vlaganje dopolnil k zakonoma na sejo DZ. “Želim povedati, da je paket amandmajev uravnotežen kompromis, ki ponuja uravnoteženo rešitev. Vsakršen večji poseg v te amandmaje v korist ene ali druge strani to ravnovesje poruši in vprašanje je, ali bo še sprejemljiva za drugo stran,” je poudaril Vizjak. Obiskal je vse poslanske skupine in jih obvestil o kompromisu, zato upa, da bodo to spoštovali.
Stvari so še odprte
“Pri pogajanjih je bila težava predvsem v dojemanju fleksibilnosti. Delodajalci so jo razumeli predvsem v stroških dela, ne pa v hitrejšem zaposlovanju in malce poenostavljenem odpuščanju,” pa je ocenil Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Pričakuje, da bi se stališča lahko zbližala pri dolžini odpovednih rokov, pri kršitvah delovnega časa in kvotah za agencijske delavce.
Da pogajanja še zdaleč niso zaključena, pa je povedal Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije. Računa, da bodo izpogajali še katero od svojih zahtev. “Nekatere stvari smo dosegli, vendar ker se pogajamo po principu, da nič ni zaprto, dokler ni vse zaprto, je prehitro govoriti, kaj smo dosegli in česa ne,” je dodal.
Spremembe:
• Plačilo malice in prevoza. Ostaja, vendar se bo višina določala v kolektivnih pogodbah. Delavec pa se bo o višjem povračilu stroškov za prevoz na delo, če se bo preselil, moral dogovoriti z delodajalcem. Zakonodajalec delodajalcem in sindikatom prepušča tudi dogovor o dodatku za delovno dobo in stalnost.
• Odpravnine in odpovedni roki. Maksimalen odpovedni rok je skrajšan s 120 na 60 dni, odpravnine pa bi bile petino plače za vsako leto do desetih let zaposlitve, četrtina plače za vsako leto do 20 let zaposlitve in za več let zaposlitve tretjina plače za vsako leto dela. O tem se socialni partnerji še pogajajo.
• Odpoved. Pomembnejši od postopka bo razlog odpovedi.
• Nadomestilo za brezposelnost. Ministrstvo predlaga, vendar to še ni potrjeno, da bi nadomestilo prva dva meseca znašalo 80 odstotkov plače, nato deset mesecev 60 odstotkov plače in do izteka 50 odstotkov.
• Agencijsko delo. Po zdajšnjem predlogu bi lahko imela podjetja največ 25 odstotkov agencijskih delavcev.
• Starejši delavci. Odpravnina ob upokojitvi bo vezana na delovno dobo pri delodajalcu. Ministrstvo želi, da bi bilo dodano, da ko delodajalec na novo zaposli starejšega delavca, ta ne bo več varovana kategorija pred odpovedjo iz poslovnih razlogov.
S to delovno pravno reformo dejansko ni bilo narejeno skoraj nič. Zaradi teh spremembic se fleksibilnost zaposlovanja ne bo izboljšala niti za promil ne. Torej gre za gnil kompromis in za kozmetične popravke zakonov o delovnih razmerjih.