Otvoritvena slovesnost z naslovom Zlitje stoletij, je bila sestavljena iz šestih predstav, med katerimi so bili tudi odlomki iz najbolj znanih oper, kot sta Aida Giuseppa Verdija, Carmen Georgesa Bizeta in Gorenjski slavček Antona Foersterja.
"Otvoritev je bila pač skromna, ker več kot to se ni dalo narediti. Spodobno bi bilo, da bi nastopili z eno krasno operno ali baletno uprizoritvijo," je za zurnal24.si dejal direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, ki je bil sicer v preteklosti že večkrat kritičen do same prenove stavbe.
Še vedno pa bo operna hiša premajhna za večje operne predstave, zato bodo te, kot je dejal Rotovnik, še vedno potekale v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Pohvalil pa je akustiko, ki je bila v stari dvorani "obupno slaba".
"Tisto, kar sem tam slišal iz enega mesta, mi govori, da so akustiko izboljšali. Toda akustika je zadeva fizikalnih zakonov in seveda volumen te dvorane je premajhen, da bi lahko dosegli optimalno akustiko. Že to, da so akustiko malo popravili, je velik dosežek za to hišo," je dejal.
"Bilo je odlično"
Nad prenovljeno operno hišo so bili navdušeni tudi obiskovalci. "Sem zelo zadovoljna, ker po tolikih letih je opera zopet naša. Akustika je čudovita, orkester ni preglasen, pevci se slišijo," je dejala obiskovalka.
S tem se je strinjal tudi drugi ljubitelj opere in baleta: "Mislim, da je bilo odlično. Posebno akustika, ki je bila pod prevelikim vprašajem in vemo, kakšna je bila prej.
In danes se je pokazalo, še posebaj pri Aidi, kjer je bil zbor in orkester, da se je tukaj zelo lepo zlilo. In tudi sami pevci pravijo, da dobijo tisti ton na oder, ker včasih tega ni bilo.
Tako je, ne samo Ljubljana, ampak tudi Slovenci smo dobili ustanovo, ki smo jo dolgo časa čakali. In vse čestitke tistim, ki so stali za tem projektom in vse čestitke ansamblom, ki so zdržali teh pet, šest let."
Za trikrat povečali prostore
Stavba, ki je bila zgrajena leta 1892, je bila potrebna temeljite obnove, saj so se zaposleni poleg slabe akustike in tehnične zastarelosti soočali tudi s prostorsko stisko.
Balerina Lejla Pantić Šindrić je tako za zurnal24.si dejala, da se bo sedaj lahko bolj kvalitetno pripravljala na same predstave. Vadbeni prostori so namreč primerljivi z delovnimi standardi nacionalnih evropskih glasbenih gledališč. To same po sebi govorijo tudi številke, saj so prostore povečali iz prejšnjih 3.500 na 10.500 kvadratnih metrov.
Če bi bili ti resnično "kulturni", bi bojkotiral otvoritev in s tem izrazili človečnost do ljudi, ki za opravljeno delo niso prejeli plačila.