V nadaljevanju preberite:
- V Sloveniji so izvedli prvo dejansko agentsko plačilno transakcijo - umetna inteligenca (agent) je poiskala doživetje v New Yorku, ga rezervirala, plačilo pa je bilo izvedeno z bančno kartico.
- Prav pri denarju se odpira največje vprašanje: kaj se zgodi, če umetna inteligenca napačno razume naše navodilo in opravi nakup, ki ga nismo želeli?
- Slovenija bi lahko bila po mnenju sogovornikov med državami, ki bodo agentsko poslovanje razmeroma hitro posvojile.
Kaj če bi umetni inteligenci (UI) naročili, naj vam poišče dobro restavracijo, rezervira mizo in račun tudi plača? Ali pa naj za vas poišče letalsko vozovnico, izbere najboljšo možnost in jo kupi? Prihodnost, v kateri bo umetna inteligenca ne le svetovala, ampak tudi opravljala nakupe v našem imenu, se je v Sloveniji že pokazala v praksi.
Na dogodku Mastercard Innovation Day so predstavili prvo agentsko plačilno transakcijo v Sloveniji, pri kateri je bila umetna inteligenca dejansko vključena v celoten proces nakupa. In eden od akterjev je bil kar Luka Gabrovšek, direktor Mastercarda Slovenija.
Umetna inteligenca oziroma agent je rezerviral okušanje kave v New Yorku
Gabrovšek je bil uporabnik pilotne transakcije, njegov cilj je bil precej preprost: načrtoval je potovanje v New York in Mastercardovemu klepetalnemu robotu naročil, naj mu poišče zanimivo doživetje. Sistem mu je ponudil več možnosti, med njimi degustacijo kave, ki je bila Gabrovšku všeč, zato je izbral to možnost in potrdil termin.
Kar je sledilo, bo po mnenju sodelujočih v prihodnosti postalo precej običajno, in sicer je en umetnointeligenčni agent stopil v stik z drugim agentom: Mastercardov agent je komuniciral z agentom trgovca, preveril razpoložljivost in se dogovoril za podrobnosti. Ko je Gabrovšek potrdil izbrano možnost, se je izvedlo še plačilo.
Pri tem niso bili posredovani njegovi dejanski podatki kartice, temveč so je dejanska številka plačilne kartice nadomestila z digitalnim nadomestkom oziroma t. i. tokenom.
Pri Gabrovškovem nakupu ni šlo zgolj za simulacijo, temveč je bila transakcija izvedena v produkcijskem okolju, kar pomeni, da je sistem moral dejansko prestati vse korake pravega plačilnega procesa. "Agent je deloval, agent je priporočil, vendar je imela stranka vseskozi nadzor," je potek prve transakcije povzel Antonio Argir, član uprave NLB, odgovoren za upravljanje NLB Skupine, plačilni promet in inovacije.
Človek bo agentu povedal, kaj sme in česa ne
Bakenecker meni, da moramo to še definirati, a po njegovem bo ena od ključnih tehnologij tako imenovani preverljivi namen (verifiable intent). Sistem bi moral omogočiti, da se pozneje natančno preveri, kaj je uporabnik želel, kakšna dovoljenja je dal agentu, kakšne omejitve je določil in kako je agent na koncu izvedel transakcijo. Če bi šlo kaj narobe, bi bilo tako mogoče rekonstruirati celotno pot nakupa.
"Tehnologija je že tukaj, le zaupanje je še pod vprašajem"
A tudi sledljivost sama po sebi ne bo dovolj, je poudaril Argir: "Tehnologija je že tukaj, le zaupanje je še pod vprašajem." Danes so pri plačevanju s karticami pravila razmeroma jasna in če pride do zlorabe ali težave, obstajajo določeni postopki in odgovornosti. Pri agentskem poslovanju pa se bo v proces vključilo veliko več akterjev. Poleg kupca, banke in trgovca bodo tu še ponudnik umetne inteligence, ponudnik tehnologije, plačilni sistem in različni agentski sistemi, ki bodo med seboj komunicirali. Zato bo treba določiti, kdo odgovarja za posamezen del verige in kaj se zgodi, če agent naredi napako. Gabrovšek je agente UI primerjal z avtonomno vožnjo - tehnologija je lahko zelo varna, toda ko gre nekaj narobe, mora biti jasno, kdo nosi odgovornost.
Ocenil je, da je slovensko okolje na strani bank že precej dobro pripravljeno, več dela bo po njegovem potrebnega pri trgovcih in celotnem ekosistemu. Slovenci so obenem veliki uporabniki čezmejnega spletnega nakupovanja. Veliko blaga in storitev kupujemo pri tujih ponudnikih, kar najbrž pomeni, da bodo morali tudi trgovci svoje sisteme prilagoditi komunikaciji z umetnointeligenčnimi agenti.
Bomo imeli svoje osebne nakupovalce?
Bakenecker meni, da je razvoj precej logičen. Umetno inteligenco danes uporabljamo za iskanje informacij, primerjavo izdelkov in priporočila, naslednji korak je, da ji naročimo, naj stvar tudi kupi. Meni, da bomo morda imeli celo več različnih specializiranih agentov - recimo enega za kupovanje oblek in obutve, enega za hrano ...
Na Mastercardu ocenjujejo, da bi lahko do leta 2030 več kot desetina spletnih kupcev rutinsko uporabljala UI agente za nakupe, a s tem se bo spremenilo tudi nakupovanje. Če bo človek umetni inteligenci naročil, naj poišče HDMI-kabel, dolg 1,5 metra, do največ sedem evrov, je naloga precej preprosta. Pri oblačilih, avtomobilih, potovanjih in drugih izdelkih, pri katerih štejejo občutek, videz in izkušnja, pa bo zgodba drugačna. Zato lahko fizične trgovine in blagovne znamke po mnenju sodelujočih še vedno ostanejo pomembne.
Najprej majhni zneski
Argir pričakuje, da potrošniki umetni inteligenci na začetku ne bodo kar prepustili neomejenega dostopa do svojega denarja, prvi koraki naj bi bili precej bolj previdni - z nizkim limitom. Podobno kot nekateri danes za spletne nakupe uporabljajo posebno kartico z omejenim zneskom, bi lahko uporabniki agentom najprej dovolili le manjše transakcije. Šele ko bo zaupanje večje, pa bi lahko umetni inteligenci dovolili več.
Bolno