Krivda? Bolj strah pred zaprtim

Izginotje Hilde Tovšak je sprožilo buren odziv na socialnih omrežjih. Poleg mnogih komentarjev so nastali številni videi in fotomontaže, ustvarjena pa je bila tudi spletna stran na Facebooku z naslovom  Ujemite Hildo Tovšak Ali Odstopite.

Za razliko od bega varnostnika Boruta Hriberška, ki je za trenutek postal skorajšnji Robin Hood družabnih omrežij, Tovšakova ne uživa nobenih simpatij. "Hilda, ali se boš vrnila ti ali pa bodo šli tožilci v čuzo namesto tebe," je zapisal eden od uporabnikov. Drugi je prepričan, da procesna napaka tožilstva ni bila naključna, ampak v naprej zrežirana. "Veste, zakaj je Hilda ušla? Zato, ker je povezana s celotno skorumpirano slovensko politično kliko. Sram vas bodi! Ujemite ali izginite!." K odstopu pozivajo generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo in pravosodnega ministra Senka Pličaniča.

Moč, o kateri je Borut lahko le sanjal

"Problem Hilde Tovšak ni samo v tem, da si je prisvojila denar, ki ji ni pripadal, tako kot je bilo v primeru Hriberška, temveč dejstvo, da si ga je prilastila na škodo vseh zaposlenih, da je sesula podjetje in pahnila v nesrečo cele družine," pravi Igor Areh, psiholog na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. "Medtem ko je Hriberšek dejanje storil impulzivno, pri njej ni nobenega dvoma o tem, da je to počela premišljeno in brezbrižno do navadnih ljudi."

Kot pravi Areh, je primera težko primerjati, saj gre za dva zelo različna človeka in dve zelo različni zgodbi, ki imata vsaka svojo podlago. "Hriberšek je majhen človek, medtem ko je Tovšakova ženska, ki se je do nedavnega gibala v visokih krogih. Imela je političen vpliv, razpolagala je s socialno-ekonomsko močjo, o kateri Borut ni mogel niti sanjati," pojasnjuje Areh. "Ona je sistem izkoriščala leta in leta. Ne moremo reči, da je njeno vedenje impulzivno, bolj je podobno kriminalu, premišljenemu dejanju za premoženjsko korist."

Premišljeno in egocentrično

Medtem ko je Hriberška v domovino vrnil občutek krivde, zadnje pri njej ni zaznati. "Marsikdo bi zdaj z užitkom rekel, da je opaziti kakšne antisocialne značilnosti človeka, ki ima psihopatska nagnjenja, a tega ne vemo," pravi Areh. Je pa mogoče, kot dodaja, z gotovostjo trditi, da je leta in leta egoistično izkoriščala sistem in svet zaznavala egocentrično, ne da bi videla stisko ljudi. "Težko je reči, kako je z njeno krivdo, vsekakor pa sem prepričan, da je dominiral strah pred zaprtim, pred izgubo svobode," ocenjuje Areh. "Mogoče pa je, da zdaj, ko je v sodnih postopkih dobila neko refleksijo o svojem vedenju, čuti tudi kakšno krivdo, vendar gotovo prevladuje predvsem strah."