"Po 12 letih dela v srednjem šolstvu sem predlani zaradi spremenjene zakonodaje službo izgubila in končala na borzi. Mož je delovni invalid in sladkorni bolnik, lani mu je nekaj uspelo zaslužiti z javnimi deli, jaz bom lahko letos. Vmes je še umrla tašča, stroški pogreba so veliki, dolgujeva plačilo nekaj položnic, a podjetja ne poznajo socialne note. Vsak mesec dobiva 500 evrov in morala sva v socialno kuhinjo," je povedala sogovornica, univerzitetna diplomirana ekonomistka s 26 leti delovnih izkušenj.
"Napačen" priimek
Z možem iščeta delo, tudi v tujini. "Ker nimam sorodnika s pravim priimkom, lahko o službi le sanjam," je dodala sogovornica, ki ni želela biti imenovana. Država in politika se jima "gabita, saj je več kot očitno, da tisti zgoraj skrbijo le zase". "K zobozdravniku zaradi pomanjkanja denarja ne moreva, verjetno bova odšla v brezplačno zobno ambulanto na karitas. Večkrat sva lačna, a hkrati hvaležna za vsak dan, ki ga preživiva," je še dodala.
Lačnim, namesto v smeti
"Potreba po toplih obrokih se še povečuje, na dan jih v socialni kuhinji razdelimo več kot 600, tudi karitas jih pripravi od 60 do 70 na dan," pojasnjuje direktor centra za socialno delo Jožef Tivadar. Jeseni so skupaj z mariborskimi lionsi stopili v akcijo in se z Mercatorjem dogovorili, da lahko konec dneva prevzamejo hrano, ki bi drugače končala v smeteh. "Kruh, mleko, jogurt, kakšna manjša pečenka. Ljudje jo nato prevzamejo sami ali pa v zavetišču za brezdomce," pravi Tivadar. Okoli 900 bonov za najbolj ogrožene so dobili iz socialne trgovine Sotra, v akcijo pa želijo pritegniti še več trgovcev.
