Odločitev padla: Izplačilo lanske božičnice ni skladno z ustavo, kaj to pomeni

---

Lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, je zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka po mnenju ustavnega sodišča neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oz. zimskega regresa.

Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta.

V člena zakona neskladna z ustavo

Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.

Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni.

Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov.

Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo ali pa je pobudo v tem delu zavrglo.

Odziv Svobode

V Gibanju Svoboda so ob odločitvi Ustavnega sodišča poudarili, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih in da odločitev ne posega v že izplačana sredstva. Protiustavnost se po njihovih besedah nanaša le na upoštevanje obdobja pred uveljavitvijo zakona pri izračunu zimskega regresa za leto 2025 v zasebnem sektorju.

V Svobodi so zapisali, da je bila božičnica sprejeta kot "sistemski ukrep za izboljšanje položaja zaposlenih". Njen namen je po njihovem zagotoviti trajno delovnopravno pravico, ki zaposlenim in njihovim družinam ob koncu leta prinaša večjo finančno varnost ter priznanje za njihovo delo.

Ob tem so izpostavili, da Ustavno sodišče ni ugotovilo niti zlorabe nujnega zakonodajnega postopka niti protiustavnosti zaradi združevanja različnih vsebin v enem zakonu. Poudarili so tudi, da je socialni dialog pomemben, odgovornost za sprejemanje zakonov v javnem interesu pa ostaja na demokratično izvoljenih institucijah.

Glede dela zakona, ki ga je sodišče spoznalo za protiustavnega, so v Svobodi pojasnili, da sodišče spornih določb ni razveljavilo in ni poseglo v že izplačana sredstva. "Zaposlenim zaradi te odločbe božičnice ne bo treba vračati," so zapisali.

V stranki so se sklicevali tudi na gospodarske rezultate. Kot so navedli, so zaposleni leta 2025 dobili zakonsko zagotovljeno božičnico, podjetja pa so leto končala s 13,1 odstotka višjim neto čistim dobičkom kot leto prej. Po njihovem mnenju »boljši položaj zaposlenih in uspešno gospodarstvo gresta z roko v roki«, saj večja kupna moč podpira domačo potrošnjo, povpraševanje in financiranje javnih storitev.

"Kdo je zmagal? Vsi smo zmagali," so zapisali v Svobodi. Odločitev Ustavnega sodišča po njihovem potrjuje temeljni namen ukrepa, za katerega so se zavzeli v stranki. Načelo pravične delitve koristi razvoja pa so povezali tudi s prihajajočim referendumom o interventnem zakonu. Zavzeli so se za rešitve, ki izboljšujejo življenje širšega kroga ljudi, spodbujajo uspešne in krepijo javne storitve.

dezurni@styria-media.si