Po slovenski zakonodaji ni možno preprečiti lažnivega oglaševanja v okviru referendumske ali volilne kampanje, je povedal direktor Urada za komuniciranje Darijan Košir, o čemer so se v uradu, kot je pojasnil za STA, pozanimali tako na državnem pravobranilstvu, kot na Državni volilni komisiji in oglaševalski zbornici.
Medtem pa v nekaterih državah take načine poznajo, je dejal in dodal, da bi bilo smiselno o njih razmisliti tudi pri nas.
Zakon omejitev ne predvideva
Košir je kot primer navedel oglas v času referendumske kampanje pred referendumom o zakonu o malem delu, v katerem so nasprotniki zakona navajali, da bodo v primeru sprejema zakona zaposleni ostali brez malice. Po besedah Koširja je bila to "eklatantna laž", pa vendar objave "takega lažnivega oglasa" niso mogli preprečiti, ker zakonodaja takih omejitev ne predvideva.
Prijava volilni komisiji
Na častnem razsodišču oglaševalske zbornice so Uradu za komuniciranje pojasnili, da oglasov, ki se ukvarjajo s politično propagando, ne obravnavajo. Odzvali pa bi se, če bi se v svojih oglasih lagala vlada, je še dejal Košir.
Direktor urada je ob tem izpostavil angleški primer, ko je v času kampanje pred referendumom o volilnem zakonu ena od strani kot argument navedla laž, druga stran jo je prijavila volilni komisiji, ta pa je to laž prepovedala uporabljati v nadaljevanju kampanje. Takšna ureditev se Koširju zdi smiselna.
Dodal je še, da je eno politična debata ali soočenje, v katerem se lahko na morebitne laži neposredno odgovori in se jih zavrne, drugo pa so oglasi z neresnično vsebino.
