Planina pri Sevnici. “Od 67 milijonov evrov, kolikor smo jih imeli letos na voljo za vse ceste, smo jih 40 že porabili. Verjetno to pove vse. Želje so eno, možnosti pa drugo,” je na včerajšnjem srečanju s Srečkom Ocvirkom in Markom Diacijem, sevniškim in šentjurskim županom, dejal Tomaž Willenpart z Direkcije RS za ceste (DRSC).
Oba sta iz ust Willenparta želela slišati, da bo poltretji kilometer makadama, ki loči obe občini, končno prekril asfalt, a sta se morala zadovoljiti z drobtinicami. “Kakšnih 400 metrov bomo letos lahko uredili, za več žal ne bo denarja,” je dejal Jure Pejanovič z DRSC.
Jure Pejanovič, DRSCKakšnih 400 metrov bomo letos lahko uredili, za kaj več žal ne bo denarja.
Nedostopen biser
Kot sta poudarila župana, sta sodelovanje in tesnejša povezava obeh občin ter nasploh Posavja in Kozjanskega nujna. Zlasti veliko je sinergij na področju turizma. “Kozjansko ni onesnaženo in je pravi turistični biser. Turisti to iščejo, a tudi do neokrnjene narave je treba priti,” je poudaril Ocvirk. Da se zaradi neurejene cestne infrastrukture spopadajo z velikimi logističnimi težavami, pa je izpostavil tudi Iztok Špan, direktor planinskega podjetja Tajfun.
Zapostavljenost
Odmaknjeni. Občina Sevnica je zaradi odmaknjenosti od avtocestnega križa zapostavljena, celotno območje Kozjanskega pa ima nadpovprečne razvojne težave. Obe občini spadata v različni statistični regiji, po dohodku na prebivalca pa obe tudi zaostajata za slovenskim povprečjem.