Le toliko ljudi je izkoristilo to izjemno pravico

Zaradi velike obremenitve zdravnikov v epidemiji smo konec oktobra leta 2020 uvedli možnost koriščenja treh dni plačane odsotnosti zaradi bolezni ne da bi bilo treba predložiti bolniški list.

Pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni, kot se ji uradno reče, je veljala od 24. oktobra do 31. decembra 2020, zdaj pa znova velja od 5. februarja lani in bo veljala do konca februarja, če je ne bodo podaljšali.

"Po do sedaj znanih podatkih (vsi delodajalci verjetno še niso vložili refundacijskih zahtevkov za leto 2021) je v letu 2021 to pravico koristilo 12.133 zavarovancev," so nam 12. januarja pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Skupni strošek po zdaj znanih podatkih znaša 2.428.560 evrov in bremeni proračun Republike Slovenije, torej dvesto evrov na enega zavarovanca. Nadomestilo za kratkotrajno odsotnost brez bolniškega lista je 80-odstotno, torej enako kot v primeru bolezni.

Koliko odsotnosti je bilo tridnevnih, koliko dvodnevnih in koliko enodnevnih, nam niso mogli povedati, saj statistik ne vodijo na ta način.

Nadomestila bolniških ali špekulanti?

Želeli smo preveriti, ali so te odsotnosti nadomestile kratkotrajne bolniške, ki bi jih sicer predpisali osebni zdravniki, ali gre morda za dodatne odsotnosti špekulantov, ki so izkoristili dodatne tri dni dopusta na račun države, zato smo želeli preveriti, koliko kratkih bolniških odsotnosti so predpisali zdravniki, a so nam na ZZZS povedali, da teh podatkov ne vodijo in ne izdelujejo.

So pa poudarili, da primerjava ni na mestu, saj bolniško do 30. delovnega dne plača delodajalecv, v tem primeru pa iz proračuna. "Pravica do nadomestila plače gre v primeru bolezni iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od 30. delovnega dne dalje, do 30. delovnega dne pa bremeni nadomestilo delodajalca. Iz navedenega razloga ni mogoče povezovati kratkotrajno odsotnostjo 3 dni in nadomestilo, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja," so nam pojasnili.

A kljub temu je ta dodatna pravica prinesla precejšen prihranek pri delu zdravnikov. Če je šlo v celoti za bolniške odsotnosti, ki bi jih sicer predpisali zdravniki, gre verjetno za prihranek najmanj dveh praviloma kratkih obiskov pri zdravniku, pravijo na ZZZS. Torej v lanskem letu več kot 24 tisoč obiskov pri zdravniku.

Smiselno? Najbrž, a kdo bo to plačal?

Bi bilo smiselno možnost teh kratkotrajnih bolniških odsotnosti brez obiska zdravnika podaljšati.

"V zvezi s tem velja opozoriti, da je bila ta novost uvedena začasno in zaradi epidemije COVID-19. Glede morebitne trajnejše ureditve pa na ZZZS menimo, da bi moralo pristojno ministrstvo za delo in ministrstvo za zdravje pripraviti sistemsko in mednarodno primerljivo rešitev ter jo pretehtati tudi v okviru ekonomsko-socialnega dialoga z delodajalci in sindikati, saj se zastavlja vprašanje, kdo bo po novem (po zaključku epidemije) plačnik takšnega bolniškega nadomestila, saj v evropskih državah praviloma takšne odsotnosti ne bremenijo javnih sredstev," pravijo na ZZZS. Povedano po domače, morda da, ampak kdo bo to plačal.

Pravica, ki trenutno velja do konca februarja, pomeni, da je delavec lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu in to največ enkrat v koledarskem letu.

Nadomestilo mu izplača delodajalec, ki nato zahteva povračilo od ZZZS, plača pa se iz proračuna.

Pravico lahko koristijo samo zaposleni, ki so v delovnem razmerju, ne pa na primer samostojni podjetniki, kmetje, poslovodne osebe, vrhunski športniki in podobno.

"Delavec uveljavlja pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni na podlagi lastne ocene, da zaradi prisotnosti bolezni, ne zmore opravljati dela. O izrabi pravice je delavec dolžan obvestiti svojega delodajalca prvi dan odsotnosti, in sicer pisno ali elektronsko. Delavec ne kliče oz. ne uveljavlja bolniškega staleža pri izbranem osebnem zdravniku, saj podlaga za izplačilo ni bolniški list, temveč prej omenjeno obvestilo delodajalcu," postopek na svoji spletni strani pojasnjuje ZZZS.

Če delavec izkoristi en dan odsotnosti, je pravica za tisto leto izkoriščena in nima pravice še do dveh dni. "Na podlagi mnenja Ministrstva za zdravje nedelovni dnevi (praznik, vikend ali nedelovni prosti dan med tednom) predstavljajo prekinitev kratkotrajne bolniške odsotnosti in se morebitni neizkoriščeni dnevi ne morejo prenesti na naslednje delovne dni. Dejansko to pomeni, da si morajo ti (do) trije delovni dnevi koledarsko slediti," pojasnjujejo na ZZZS.

To ni dopust za počitnice, to so obveznosti delavca

"Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Če delodajalec pred izplačilom nadomestila ugotovi, da delavec opravlja pridobitno dejavnost ali se giba izven kraja svojega bivanja, delavcu ne izplača nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Lahko pa presoja tudi uporabo delovnopravnih sankcij. Če ZZZS ob ali po refundaciji nadomestila delodajalcu ugotovi, da je delavec opravljal pridobitno dejavnost, ali se gibal izven kraja (npr. anonimna prijava z dokazili, podatki FURS o izplačilih za to obdobje ipd.), ZZZS zahteva vračilo izplačanega nadomestila (od zavarovanca)," razlagajo na ZZZS.

Če delavec meni, da tudi po treh dneh odsotnosti ne more v službo, obvesti osebnega zdravnika. Ta presodi, ali mora biti delavec še naprej odsoten z dela. "Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe (iz kateregakoli razloga, kot je npr. bolezen, poškodba, nega, izolacija, spremstvo idr.), se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Tako ugotovljena začasna zadržanost od dela velja za naprej (od četrtega dne odsotnosti) in hkrati tudi za nazaj, za celotno obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni (po samem zakonu se v tem primeru šteje, da predhodna kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni ni bila izkoriščena)," pojasnjujejo.

V teh primerih izbrani osebni zdravnik izda elektronski bolniški list, na katerem kot prvi dan zadržanosti od dela označi dan, ko je delavec delodajalcu sporočil odsotnost od dela.

janez.zalaznik@styria-media.si