Evropska bančna agencija (EBA) je ob današnji razgrnitvi podrobnosti glede stresnih testov bank napovedala, da bodo tokratni testi zaradi pričakovane nižje rasti strožji kot lani.
Lani izvedeni stresni testi so se v veliki meri izkazali za farso, saj od 91 testiranih testa ni opravilo le sedem bank in kmalu zatem so morali z državno pomočjo reševati dve irski banki, ki sta test uspešno opravili.
Finančni minister Franc Križanič je januarja napovedal, da bosta letos testirani dve slovenski banki, kateri dve, še ni znano.
Zajeli bodo velike evropske banke, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga v EU in predstavljajo vsaj 50 odstotkov nacionalnega bančnega sektorja glede na bilančno vsoto. Testi se bodo izvajali aprila, rezultati pa bodo objavljeni v juniju.
Eden od ključnih elementov, ki še manjka v danes objavljenem scenariju, je prag, ki ga bodo morale banke doseči, da bodo uspešno prestale test, torej prag minimalnega kapitala, ki ga morajo imeti kljub šokom na trgu. Tako imenovani količnik temeljnega kapitala Tier 1 se trenutno razlikuje od države do države in v EBA pravijo, da se še niso odločili, kateri se bo uporabil v tokratnih testih.
EBA je bila deležna kritik, ker ni določila strožjih pogojev, da bi banke uspešno prestale teste, pri čemer nekateri opozarjajo, da ni mogoče izključiti možnosti delnega bankrota prezadolženih držav, kot je denimo Grčija. Letos bodo morale banke razkriti vse podatke o izpostavljenosti do državnih obveznic – vključno s tistimi izven EU, denimo ameriških in japonskih.
Kritiki so prav tako zaskrbljeni nad položajem bank v bogatih državah, kot sta Nemčija in Francija, ki so v znatni meri izpostavljene do zadolženih evropskih gospodarstev.
