V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prepričani, da je del zahtev delodajalcev, združenih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, škodljiv, in da bi imel, če bi ga vlada upoštevala, katastrofalne posledice za delavce, upokojence in mlade. Kot so opozorili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, bi v tem primeru ljudje v državi v prihodnosti potrebovali "umetno dihanje".
Po njihovih besedah rdeče niti gradiva ne predstavlja razvojna strategija, temveč nižji stroški delodajalca, z njimi pa manjša socialna varnost ljudi. To države ne more popeljati iz krize, temveč jo lahko le poglobi, verjamejo.
Najbolj razburja ukinitev minimalne plače
Med idejami, ki so jih zadnjem obdobju dali nekateri delodajalci, jih v ZSSS sicer najbolj razburja ukinitev minimalne plače.
Bistvo minimalne plače je delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje, v Sloveniji pa temu že zdaj ni tako, je opozorila izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje. V tej luči se je vprašala, ali želi biti Slovenija "oaza" v Evropi s kitajskimi plačami.
V ZSSS na to ne nameravajo pristati, nasprotno, ker slovenska minimalna plača vključuje vse dodatke, predlagajo, da se jih izloči, začenši z dodatkom za nočno in nadurno delo ter delovno uspešnost.
Za ZSSS sta nesprejemljivi tudi ukinitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo in uvedba socialne kapice, je dodala Pojetova. V zvezi se bojijo, da bi imeli od te korist le najbogatejši, ki bi bili upravičeni do plačila dela socialnih prispevkov, medtem ko bi izpad pri prilivih plačali revnejši.
Zorko kritičen do ukinitve plačanega odmora
Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je bil medtem posebno kritičen do zahtev, vezanih na novo reformo trga dela, denimo do vnovičnega poziva za ukinitev plačanega odmora za malico. Da bi to okrepilo konkurenčnost gospodarstva, je po njegovih besedah "larifari". Jezi ga tudi vnovičen predlog za uvedbo začasnih in občasnih del za brezposelne, saj naj bi to povzročilo neposreden socialni damping.
Spomnil je še, da delodajalci znova zahtevajo znižanje števila dni bolniške odsotnosti, ki jo krijejo delodajalci, tako da bi šli prvi štirje dnevi iz prejemka zaposlenih, ter ukinitev plačila prevoza na in z dela. S tem bi posegli v pomemben del družinskih dohodkov, je opozoril. Nasprotuje tudi predlagani deregulaciji poklicev, saj naj bi to povzročilo slabše storitve in izdelke ter pomenilo še večji pritisk na plače.
Semolič zavrnil predlog za novo pokojninsko reformo
Da je dokument pomanjkljiv, se je strinjal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Zmotila ga je odsotnost predlogov na prihodkovni strani proračuna. Čudi ga, da delodajalci molčijo v zvezi s privatizacijo dobrih podjetij, ki polnijo državno blagajno, da ni konkretnih predlogov za zagon gradbeništva in lesnopredelovalne industrije. Osnovna strategija kako naprej je šibka, manjka pa predvsem prispevek, kako premagati krizo povpraševanja, je izpostavil.
Na drugi strani je ostro zavrnil predlog za novo pokojninsko reformo in uvedbo malega dela za vse. Dejal je, da se delodajalci iz prejšnjih razprav očitno niso ničesar naučili, in zatrdil, da se, če mislijo, da bodo izpolnili tovrstne cilje, motijo.
Prvi mož ZSSS je za konec meseca napovedal alternativen dokument sindikatov. Hkrati je ocenil, da Slovenija ne potrebuje toliko ločenega gradiva, temveč skupno gradivo, ki bi nastalo v dialogu socialnih partnerjev, torej socialni sporazum.
